Realnost robotsko gnanega poslovanja

Nekateri se bodo na boleč način naučili, da vsak proces vendarle ni idealen za robotsko avtomatizacijo.

Robotska avtomatizacija procesov (RPA) postaja vroča tema v IT in poslovnih krogih. Gartner jo je lani označil za najhitreje rastočo kategorijo poslovne programske opreme pa tudi cel kup drugih številk govori o čedalje večjem zanimanju za to tehnologijo. Področje RPA bo tudi v letu 2020 beležilo izjemno rast, saj bodo podjetja čedalje bolj razumela nujnost celovite avtomatizacije procesov in odpravljanja starih rešitev, navad ter postopkov dela. RPA je sinonim za izjemno učinkovitost, celo bolj kot tekoči trak. Kljub temu pa strokovnjaki svarijo, da robotska avtomatizacija procesov vendarle ni vsemogočna, predvsem pa zahteva širšo strategijo avtomatizacije poslovanja.

2020 bo prelomno leto za (ro)bote

Tržišče bo že v letu 2020 jasno pokazalo, katera področja je mogoče avtomatizirati s pametnimi (ro)boti. Kot povsod drugje v poslu namreč tudi v tem primeru velja, da mora podjetje za posamezno nalogo izbrati ustrezno orodje. Nekje bo to še vedno človek, marsikje pa bo lahko že bot. RPA namreč lahko posnema človekove pritiske tipk in premikanje miške, zato je pogosto tudi primerna izbira za računalniške procese, do katerih podjetja ne morejo dostopati prek programabilnih vmesnikov API. A za procese, ki podpirajo rabo klicev API, zelo verjetno obstajajo celo boljše oblike avtomatizacije.

Z rastjo uvajanja RPA in njegovega sprejemanja na drugi strani – vedno manj nas moti, če je na drugi strani klepetalnega okna ali pogovora v klicnem centru bot, saj tega včasih sploh ne razločimo več – bodo rasla tudi pričakovanja podjetij in strank. Pri tem se velja zavedati, da tudi RPA ni idealna ali pa stoodstotno zanesljiva tehnologija, posebej če ne gre za področje, kjer so pravila povsem določena. V nepredvidenih (beri: nenaučenih) scenarijih se lahko tudi bot zmede in opravi napačno dejanje, kar seveda lahko negativno vpliva na proces avtomatizacije in njen rezultat. Predvidevanje vseh mogočih kombinacij scenarijev, s katerimi se bo lahko bot srečal, je ključ za uspešno konfiguriranje toka avtomatizacije z uporabo RPA.

RPA ni umetna inteligenca

V 2020 bodo tudi razvojni inženirji bolje razumeli razlike med RPA in umetno inteligenco. Čeprav RPA po nekaterih definicijah spada pod okrilje umetne inteligence, sama po sebi vendarle ni pameten ali sposoben sprejemati kompleksnih odločitev. RPA je namenjen posnemanju človekove interakcije (s strojem ali z aplikacijo). Bot preprosto sledi navodilom, ki temeljijo na pravilih utemeljenih odločitev, medtem ko ima umetna inteligenca lastno »pamet« in je sposobna samodejno sprejemati odločitve na podlagi usposabljanja. Odločitve, ki jih lahko sprejema RPA-bot, pa je treba predhodno konfigurirati.

V soju inteligentne avtomatizacije

Inteligentna avtomatizacija se bo znova znašla v središču pozornosti. Ta skovanka tudi ni nova, in čeprav so njene definicije različne, se navadno nanaša na seznanjanje avtomatizacije procesov z zaznavnimi disciplinami s področja umetne inteligence, npr. strojnim učenjem. Inteligentna avtomatizacija pa tudi njena podzvrst, zaznavna avtomatizacija, bosta v 2020 močno pridobili priljubljenost med podjetji.

Obljube o tem, kaj bi s skupnimi močmi utegnila doseči umetna inteligenca in RPA, namreč številna podjetja pritegnejo k razvoju. Vsa podjetja si namreč želijo noro produktivne digitalne delovne sile in izjemne operativne učinkovitosti.

Informatiki in kadroviki bodo stopili skupaj

Informatiki so že desetletje priče avtomatizaciji IT-nalog. Kljub strahu, da bo računalništvo v oblaku kradlo njihove službe, se to ni zgodilo. Niti jih ni čez noč odrezala umetna inteligenca. Te moči nima niti RPA, čeprav drži, da dejansko meri na tista z vidika tehnologije najbolj ranljiva delovna mesta. A RPA samo odpravlja potrebo po dodelitvi ljudi k ročnim in ponavljajočim se nalogam, ki jih ljudje že privzeto ne maramo. In če (ro)bot poskrbi za takšne naloge, se človeški viri lahko razporedijo na bolj smiselna delovna mesta, ki vključujejo resnične odločitve, takšne, ki jih bot ne zmore in ne zna sprejeti.

Tehnologija RPA bo spremenila pogled na delovna mesta vse do vodstvenih ravni. Obeta se do zdaj še ne videno sodelovanje kadrovikov in informatikov, saj bodo ti za podjetja iskali najbolj primerne/ustrezne digitalne delavce ter zaposlene iz mesa in krvi. Večina podjetij se bo tako ob uvajanju botov in RPA osredotočila na prekvalificiranje obstoječih zaposlenih in spremembo njihovih vlog (in s tem tudi odgovornosti) ter tudi ustvarjanje novih, zahtevnejših delovnih mest.

Ne le za produktivnost, RPA skrbi tudi za varnost

RPA je najpogosteje označen kot orodje za produktivnost in učinkovitost. A že podrobnejši pogled razkrije, da bodo RPA in druge oblike avtomatizacije kmalu postali vidnejši del strategij informacijske varnosti. In to ne zato, ker se bo vojska botov borila z digitalnimi grožnjami na prvih linijah, temveč zato, ker lahko pomagajo zmanjšati najuniverzalnejše poslovno tveganje: človeške napake. Koliko je to vredno, pa naj oceni vsak sam.