Računalništvo s peresom

Objavljeno: 4.4.2005 12:54 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Kategorija: Veliki preizkusi | Revija: Januar 2005

Tablični računalniki so med nami že nekaj let, vendar doslej na trgu niso poželi pretiranega uspeha. Razlogov je več, eden pomembnih pa je prav gotovo splošno pomanjkanje kakovostne programske opreme zanje. Ker se v zadnjem času razmere na tem področju izboljšujejo, si je zanimivo ogledati, kako lahko s primernimi programi tablični računalnik ponudi več kakor navaden prenosnik.

Ko je pred dvema letoma Microsoft predstavil javnosti tablične računalnike TabletPC in pripadajočo različico okolja Windows XP z vgrajeno podporo prepoznavanju ročne pisave, je bilo videti, da bo računalništvo kmalu pridobilo novo kategorijo izdelkov, s katero bi vsi v industriji lahko naredili "korak naprej". Zgodilo se je ravno v času, ko je računalniško industrijo prizadela največja kriza v njeni zgodovini, zato je bila vsaka zamisel, kako iz nje ven, sprejeta z navdušenjem.

Toda navdušenje se je hitro poleglo. Kmalu za tem, ko so bili na voljo prvi prenosniki, skladni s platformo TabletPC, so iz posameznih podjetij začele curljati informacije o poraznem (ne)zanimanju kupcev. Več kot očitno je bilo nekaj narobe. Mnogi so Microsoftu zamerili, da je v reklamiranje platforme TabletPC vložil premalo truda, šibka pa je bila tudi podpora tabličnemu delovanju v njihovih udarnih izdelkih. Še huje je bilo s ponudbo na trgu, saj poleg Microsofta tedaj skoraj nihče ni ponujal programov, ki bi bili optimizirani ali pa bi izkoristili novosti, kot so za dotik občutljiv zaslon ter pisalo namesto miške oziroma sledilne ploščice.

Danes se razmere na tem področju popravljajo. Natančnejši sprehod po internetu pokaže, da je moč najti kar nekaj skupnosti in podjetij, ki so začeli podpirati zamisel Microsofta in partnerjev. Prav zato smo ocenili, da je nemara pravi trenutek za ogled najzanimivejših programov, ki so sicer nekoliko manj ali skoraj docela neznani, vendar lahko upravičijo ali vsaj nakažejo, zakaj bodo najbrž nekega dne skoraj vsi prenosni računalniki imeli lastnosti današnjih TabletPCjev.

Kajti Microsoft kljub nekaterim čudnim signalom še vedno verjame v to podlago in je glede tega pripravil novo revizijo operacijskega sistema z imenom Windows XP TabletPC Edition 2005, ki je za povrh brezplačen sestavni del kompleta popravkov Service Pack 2 za Windows XP (več o tem v okvirčku). Projekt ima tudi pomembnega sponzorja, saj je menda eden poglavitnih pobudnikov zanj prav Bill Gates osebno, ki je že vrsto let še posebej naklonjen razvoju računalništva v smeri prepoznavanja pisave in govora.

Tablične posebnosti

Na prvi pogled se programi za tablične računalnike skoraj v ničemer ne razlikujejo od tistih za običajne različice okolja Windows. Nič čudnega, saj lahko na tabličnih računalnikih poganjamo prav vse programe, pisane za Okna. To je nadvse zaželena lastnost, saj je združljivost s širokim naborom programov danes nedvomno nujen predpogoj za uspeh. Toda večina splošnih programov je pisanih z mislijo na tipkovnico in miško, to pa lahko pri tabličnih računalnikih, če jih želimo pogosto uporabljati brez tipkovnice, povzroča različne nevšečnosti, nedvomno pa prispeva k počasnejšemu vnašanju podatkov.

Zato govorimo o programih, optimiziranih za tablične računalnike, šele tedaj, ko so na en ali več načinov prilagojeni rabi brez tipkovnice, podpirajo pa tudi druge posebnosti, kot je na primer digitalno črnilo (digital ink). Optimizacije lahko segajo na eno področje (na primer prepoznavanje pisave) ali pa na več področij, saj k udobnejšemu delu prispevajo različne posebnosti, kot so prepoznavanje oblik, podpora različnim nivojem pritiska peresa in optimiziran vnos podatkov (izbor prek izbirnih menujev namesto s "tipkanjem").

Med posebnostmi tabličnih računalnikov je nedvomno najopaznejše prepoznavanje pisave. To je poleg prepoznavanja govora najbrž eden izmed najtrših orehov v računalništvu. Zamisel je med nami v različnih oblikah pravzaprav že vrsto let, pa še vedno nismo dosegli tolikšne stopnje zanesljivosti, da bil tak način rabe za uporabnika kar se da enostaven. Tudi prvotna različica operacijskega sistema Windows XP TabletPC Edition se glede tega ne more prav pretirano pohvaliti, opazen napredek pa je način prepoznavanja v paketu Windows XP TabletPC Edition 2005, ki jo opisujemo v spremnem okvirčku.

Pri prepoznavanju pisave lahko govorimo o različnih načinih rabe in delovanja prepoznavalnikov. Besede namreč lahko pišemo v računalnik s pisanimi črkami, torej s krivuljami, povezanimi v celotno besedo, ali pa s tiskanimi, kjer je vsaka črka prepoznana posebej. V preteklosti je veljalo, da je bolj zanesljiva metoda s tiskanimi črkami, toda to se z uporabo sodobnih metod in uporabe slovarjev precej spreminja. V vsakem primeru okolje TabletPC podpira oba načina vnosa. Prvotna zamisel je bila ta, da lahko besedilo pišemo kjerkoli na zaslonu, prepoznavalnik pa bi prepoznavanje opravil v ozadju. V praksi se je pokazalo, da to pogosto ni najbolj modra metoda, saj programi pogosto naredijo napako - bodisi pri interpretaciji samega besedila ali pa v zaznavanju lokacije, kjer naj bi bilo.

Za Slovence je nedvomno veliko razočaranje, da je prepoznavanje pisave v slovenščini precej omejeno. Na voljo je sicer prepoznavanje tiskanih črk (pa še to v obliki dodatnega programa), za zdaj pa lahko pozabimo na zelo koristno pomoč pri prepoznavanju s pomočjo slovarjev, kar bi bistveno povečalo zadetke in s tem pravilnost prepoznavanja. Zadovoljiti se moramo torej z vnosom črko po črko, a to je žal tudi najpočasnejša metoda.

Revije in knjige

Ena izmed poglavitnih značilnosti tabličnih računalnikov je nedvomno velika podobnost s papirnimi beležkami in knjigami. Ker pri rabi nimamo tipkovnice, lahko računalnik udobno držimo v eni roki in ga krmilimo z drugo. Seveda lahko na rabo gledamo z različnih vidikov, eden takih je tudi raba tabličnega računalnika kot bralnika digitalnih vsebin, kot so knjige, časopisi, revije in druge publikacije. To je področje, od katerega ponudniki naprav in vsebin pričakujejo veliko, čeprav dosedanji rezultati niso ravno spodbudni.

Razočaranje je bilo v preteklih letih veliko predvsem na področju digitalnih knjig, kjer prodaja še zdaleč ne dosega pričakovanj. Microsoft je za to področje že pred nekaj leti razvil bralnik Microsoft Reader, ki naj bi prinesel revolucijo, a je potem ni bilo. Krive so predvsem značilnosti današnje tehnologije zaslonov LCD, ki za udobno branje ponudijo vendarle nekoliko prenizko ločljivost, to pa seveda morebitne bralce odvrača od rabe.

Tablični računalniki so idealni za prebiranje digitalnih revij (na sliki bralnik Adobe Acrobat).

Toda zamisel ni povsem zamrla, saj nekateri založniki še vedno ponujajo knjige v zapisih Microsoft Reader, pa tudi Adobe Acrobat. Na spletu je celo nekaj knjigarn, ki so specializirane za tako prodajo. V zadnjem času so se našli tudi založniki, ki na enak način ponujajo časopise in revije, med katerimi so tudi nekatere zelo znane publikacije, kot sta New York Times in Business Week. Seveda na tem področju prednjači predvsem gradivo iz ZDA, toda tudi kar nekaj pogumnih evropskih založnikov se želi poskusiti tudi po tej poti.

Poglavitna prednost elektronske distribucije revij in knjig je nedvomno hitra dostava. Medtem ko bomo v Sloveniji na revijo iz ZDA čakali tudi nekaj tednov, jo v elektronski obliki lahko dobimo takoj po izidu (oziroma pogosto celo kak dan pred tiskano izdajo). Poleg tega je taka distribucija znatno cenejša od poštne, zlasti če se pri slednji naročimo na hitro dostavo (recimo, letalsko). Razlike so lahko prav neverjetne (tudi za petkrat na leto), še posebej zato, ker nekateri založniki za povrh promovirajo elektronsko izvedbo z dodatnimi popusti (pa tudi stroški priprave so zaradi odsotnosti tiska nižji).

In bralnik Zinio.

V spletu je najti nekaj "digitalnih trafik", kot so Qmags (www.qmags.com), Newsstand (www.newsstand.com) in Zinio (www.zinio.com). Večinoma gre za gradivo v obliki datotek PDF, Zinio pa je razvil tudi povsem svoj bralnik, ki zelo zvesto posnema tiskano gradivo. Na zaslonu tako, recimo, vidimo strani, ko se "obračajo", na robovih zaslona lahko "primemo" list in odpremo novo stran in podobno. Zelo koristno je, da lahko besedilo enostavno zumiramo in si s tem olajšamo branje, hkrati pa ohranimo možnost pogleda na celotno stran, kjer najlaže izluščimo gradivo, ki nas zanima. Seveda ne smemo pozabiti, da lahko celotno iščemo po besedilu.

Kjer je tu vloga tabličnih računalnikov? Vse našteto lahko namreč počnemo tudi na navadnem namiznem računalniku ali prenosniku, toda pravi čar je vendarle raba s tabličnim računalnikom. Slednje namreč pogosto uporabljamo v pokončnem položaju, ki je precej bolj naraven za prebiranje revij in knjig kakor vodoravno razporejeni zasloni navadnih računalnikov. S peresom je tudi precej laže izbrati del besedila, zumirati na določeno področje, celo obračati strani. Če tablični računalnik le ni pretežek, ga lahko zelo udobno uporabljamo tudi zleknjeni v kavču ali celo leže. S tega vidika je res najbližji približek papirnatemu gradivu.

Danes ima večina tabličnih prenosnikov tudi tipkovnico. Največ izdelovalcev se je odločilo za take prenosnike, ki kombinirajo oboje - klasično tipkovnico in zaslon, občutljiv za dotik, ki ga po potrebi zasučemo okoli navpične osi za 180 stopinj in poveznemo čez tipkovnico. Seveda tedaj mehanska tipkovnica ni na voljo. Zato so v Microsoftu v okolje TabletPC vgradili še tretji način vnosa podatkov - prek zaslonske tipkovnice. Podatke vnašamo pač tako, da s peresom klikamo sliko tipkovnice na zaslonu. Sistem resda ni najudobnejši in je nedvomno počasnejši od tipkanja, a je pogosto še vedno hitrejši, predvsem pa natančnejši od kateregakoli prepoznavanja pisave. Dobro je vedeti, da je vselej na voljo v orodni vrstici.

Prepoznavanje pisave pa ni edina posebnost tabličnih računalnikov. V zadnjem času se predvsem pri ponudnikih grafičnih programov uveljavlja tehnologija prepoznavanja oblik. To so algoritmi, ki iz prostoročno narisanih črt in krogov naredijo vektorsko popolne oblike, ki so bolj lične na pogled, pa tudi uporabnejše za poznejše spreminjanje. Tako delovanje najdemo v številnih programih, v prihodnje pa jih bo še več. Pričakujemo lahko, da bodo po tem posegli zlasti programi za risanje diagramov, načrtovanje in drugi, pri katerih mora biti končni izdelek vektorska podoba.

Prepoznavanje različnih stopenj pritiska peresa pa je lastnost, ki jo poznamo že vrsto let v številnih slikarskih programih. Ta lastnost je še kako pomembna za realno posnemanje slikarskega okolja, podprta pa je tudi v okolju TabletPC, pa ne zgolj v slikarskih programih. Moč pritiska peresa je namreč lahko dodaten podatek za računalnik, na primer znak, da želimo besedilo napisati krepko ali ga pobarvati z izbrano barvo. To področje nakazuje še nekaj razvojnih možnosti, ki jih bomo morda našli šele v bodočih različicah izdelkov.

Na koncu bi radi omenili še eno značilnost programov za tablične računalnike, ki ni povezana s prepoznavanjem znakov, oblik in pritiska peresa. Gre za programe, ki so optimizirani na tak način, da je pri vnosu podatkov čim manj potreb po prepoznavanju ali tipkanju. Namesto tega podatke izbiramo z menujev, prek pogovornih oken, izbirnih gumbov, grafičnih tipk in podobno. Če je vnosno okno za podatke v programu narejeno na tak način, je uporaba s tabličnim računalnikom in peresom lahko pravi užitek, morda celo učinkovitejša od vnosa s tipkovnico in miško. V slednjo smer se zlasti usmerjajo specifični programi za posamezne panoge, na primer zdravstvo ali skladiščno poslovanje, pri katerih lahko vnos opravljamo kadarkoli, tudi stoje, podatke pa izbiramo iz šifrantov in le redko posegamo po prepoznavanju ali tipkanju.

Tablični računalniki in programi v praksi

Kot rečeno, tablični računalniki doslej v praksi niso doživeli prav pretiranega uspeha. Po podatkih družbe Gartner so jih leta 2003 po svetu prodali le okoli 440 tisoč (vsaj tistih z Microsoftovim okoljem), kar je kaplja v morje v primerjavi z milijonom računalnikov z navadnim okoljem Windows. Toda analitiki menijo, da se izdelovalcem izplača vztrajati. Letos naj bi se prodaja povečala na 600.000 enot, naslednje leto pa na nekaj manj kot milijon enot. S tem se ustvarja uporabniška baza z nekaj milijoni uporabnikov, ki bodo zagotovo prisluhnili programskim inovacijam in alternativnim načinom rabe računalnikov, kar tablični računalniki nedvomno lahko zagotovijo.

Nizke prodajne številke imajo za posledico tudi to, da je število ponudnikov razmeroma omejeno, vsaj v primerjavi s številom izdelovalcev navadnih prenosnikov. Trenutno ima Microsoft na tem področju okoli 15 aktivnih partnerjev, med katerimi pa so številni zelo malo znani. Izstopajo pa nekatera znana imena, kot so Acer, Fujitsu-Siemens, Gateway, HP, NEC, Toshiba in Viewsonic. Manjkajo nekatera zveneča imena, zlasti IBM in Dell, dovolj zgovoren pa je tudi podatek, da uradno okolja ne podpira domala nobeden od tajvanskih (z izjemo Acerja) in kitajskih ponudnikov. Ti se praviloma zganejo šele, ko lahko računajo na velike tržne številke. Res pa je, da imajo delujoče prototipe domala povsod že pripravljene, če bi se razmere spremenile.

Windows XP TabletPC Edition 2005

Nobenega dvoma ni, da je prepoznavanje pisave ključnega pomena za uspeh tabličnih računalnikov, zato so v Microsoftu zadnja leta vložili silno vliko sredstev v napredek na tem področju. V prvi različici okolja Windows XP TabletPC Edition je prepoznavanje delovalo solidno, vendar je bilo hkrati jasno, da so uporabniki pričakovali več. Microsoft je zato začel hitro pripravljati novo različico okolja, ki upošteva dosedanje izkušnje, pripombe uporabnikov in nova dognanja na področju uporabniških vmesnikov.

Prepoznavalnik Tip prikličemo s pritiskom na ikono, ki se prikaže ob mestu vnosa.

Doslej se je projekt imenoval Lonestar, od konca poletja pa je na voljo v obliki programskega kompleta z imenom Windows XP TabletPC Edition 2005. Zanimivo pa je, da pri novi različici ne gre za samostojni izdelek, temveč v bistvu del kompleta Windows XP Service Pack 2, kar pomeni, da je novo okolje brezplačno za dosedanje uporabnike. Čeprav Microsoft trdi, da Lonestar ne prinaša le novosti na področju vnosa podatkov in prepoznavanja pisave, je več kot očitno, da so te najbolj vidne. Kaj torej ponuja?

Treba je priznati, da so inženirji temeljito preučili vedenje uporabnikov pri uporabi tabličnih računalnikov in še posebej njihove težave, saj je iz novosti razvidno, da odpravljajo številne drobne, a pomembne nadloge. Morda bo za koga presenečenje, da so se odločili ukiniti prepoznavalnik Write Anywhere, ki je omogočal pisanje in prepoznavanje pisave kjerkoli na zaslonu, kar pa je bil tudi glavni vir številnih napak. Namesto tega so povsem predelali vnosno orodje TIP (TabletPC Input Panel), ki omogoča pisanje na posebna polja.

Kljub vgrajenemu prepoznavalniku pisave pride zaslonska tipkovnica okolja TabletPC še vedno pogosto prav.

Novi TIP pa ima s starim le malo skupnega. Medtem ko je bil stari statičen, vedno na dnu zaslona, je novi povsem drugačen. Uporabnik ga zazna kot novo ikono, ki se pokaže na zaslonu na tistem mestu, kjer želimo vnašati podatke (oziroma se približamo se peresom). Če jo kliknemo, se odpre prenovljeno okno za prepoznavanje besed oziroma celih stavkov. Možnosti sta pravzaprav dve - pišemo lahko cele besede naenkrat ali pa, z drugim tipom prepoznavalnika, vsako črko posebej (v ločenih celicah). Oba prepoznavalnika tudi lepo sodelujeta. Prepoznavalnik besed namreč v realnem času s pomočjo slovarja tolmači besede in jih napiše pod izvirno pisavo. Če je beseda napačna, jo preprosto kliknemo in odpre se nam drug okno; v njem lahko popravimo vsako črko posebej. Tudi tu je delo precej lažje kot doslej. Napačno razumljeno črko preprosto prepišemo še enkrat ali pa jo izberemo s padajočega menuja najverjetnejših zadetkov.

Novi prepoznavalnik pisave omogoča hkratno prepoznavo celih stavkov.

Celotno orodje TIP je tudi lepo prilagodljivo, saj se nam ob pomanjkanju vnosnega prostora za nove besede samodejno odpre nova vrstica, tako da lahko brez težav pišemo cele stavke. Celota deluje presenetljivo dobro in naravno že pri prvem poskusu, sistem pa je narejen tako, da izboljšuje verjetnost prepoznavanja z učenjem posebnosti pri pisavi posameznika. V primerjavi z dosedanjim orodjem je novi TIP celo svetlobno leto v prihodnosti.

Seveda bi bilo prelepo, če bi bilo vse povsem tako. Vse zgoraj navedeno velja, če pišemo besedila v angleščini ali enem od redkih podprtih jezikov. Če preklopimo jezik na slovenščino, do prepoznavalnika pisave sploh ne moremo priti, na voljo imamo le zaslonsko tipkovnico. Če skušamo pisati slovenske besede v angleškem prepoznavalniku, bodo rezultati v najboljšem primeru klavrni, saj je bistveni del prepoznavanja ujemanje besed s slovarjem. Toda tako pač je in težko je pričakovati, da bi se v prihodnje kaj spremenilo (po naših podatkih v Microsoftu ne načrtujejo slovenske različice prepoznavalnika).

Besede, ki so slabo razumljene, hitro popravimo v prepoznavalniku posameznih črk.

Sicer pa ima TabletPC 2005 še nekaj drugih lepih novosti. Pomembno je še boljše sodelovanje s pisarniškim paketom Office 2003 kot doslej. V večini programov kompleta lahko poleg prepoznavanja pisave uporabljamo tudi ročno napisane opombe in komentarje. Drugi uporabniki bodo zapiske videli v grafični obliki, na enak način, kot so bili zapisani.

Pomemben je tudi nov razvojni komplet, ki programerjem omogoča implementacijo posebnosti, s katerimi lahko še pohitrimo uporabo računalnika s peresom. Celotno orodje TIP je namreč nastavljivo, kar pomeni, da lahko v odvisnosti od konteksta omejimo nabor znakov in s tem izboljšamo verjetnosti prepoznave. Tablični računalnik bo tako, denimo, na numeričnih poljih izbiral le med številkami, podobno pa je s kraticami, kot so, recimo, oznake krajev, kjer je število znakov omejeno.

Zanimivo je tudi to, da je večina današnjih tabličnih računalnikov v bistvu hibridov med pravimi tabličnimi (brez tipkovnice) in klasičnimi prenosnimi računalniki. Razlikujejo se predvsem po tem, da lahko zaslon poveznemo čez tipkovnico in vse skupaj uporabljamo zgolj s peresom. Redki so primerki (najbolj znan je HP), kjer je mogoče tipkovnico povsem odklopiti in uporabljati zgolj računalnik z zaslonom. Še redkejši so pravi tablični računalniki brez tipkovnice, ali pa je ta na voljo zgolj kot dodatek. To je pravzaprav nekoliko nenavadno, saj so taki računalniki lahko precej tanjši in lažji, s tem pa bolj uporabni v tipičnem okolju rabe (beri: ali z napravo v rokah ali naročju).

Taka previdnost je posledica raziskav navad uporabnikov, ki so pokazale, da večina na tablično delovanje gleda kot na dodatek, ne kot na osnovni način dela. Večina uporabnikov silno ceni to, da lahko prenosnik uporablja tudi s tipkovnico, tablično delo pa le tedaj, ko je naloga temu primerna. Uporabnike tabličnih računalnikov lahko poleg tega razdelimo v dve skupini: na tiste, ki ga uporabljajo kot pomožno orodje (beležke, skice), in na tiste, ki jim je tablični računalnik preprostejše orodje za mobilno zajemanje podatkov (zdravstvo, logistika...). V obeh primerih pa so to predvsem uporabniki, ki tablične funkcije uporabljajo zlasti kot elektronsko nadomestilo za papir ali obrazce, pa naj gre za zapiske, skice, diagrame, obrazce za prodajo, podatke o pacientu ali kaj tretjega.

Profili uporabnikov pa se zelo močno poznajo na naboru programov, ki je trenutno na voljo za tablične računalnike. Zagotovo lahko skoraj vsakega od njih uvrstimo v eno od zgoraj naštetih kategorij. Toda s tem ni rečeno, da so vse zamisli že izčrpane. Napredek v sistemih za prepoznavanje pisave in vse cenejši dodatki (zasloni, občutljivi za dotik) lahko kaj kmalu pripeljejo do tega, da postane to temeljna zmožnost vsakega prenosnika.

Alias SketchBook Pro

Podjetje Alias poznamo predvsem po profesionalnih programih za tridimenzionalno oblikovanje in animacije, toda ponuja tudi preprost, a uporaben program za slikanje in skiciranje, ki je optimiziran za rabo s tabličnimi računalniki. Poglavitni cilj razvijalcev je bil nedvomno ta, da lahko oblikovalcem dajo na voljo preprosto orodje za izdelavo skic, ne da bi za to bilo treba posegati po dragih in funkcijsko zapletenih izdelkih.

SketchBook Pro se odlikuje predvsem po zelo preprostem uporabniškem vmesniku, ki so ga celo patentirali. Večino funkcij dosežemo prek nekakšnega vrtljivega "kolesa" na dnu zaslona, v katerem je menu z izbirami. K temu so dodane še različne orodjarne, ki jih lahko premikamo po zaslonu. Zaradi take zasnove lahko skoraj vse funkcije programa aktiviramo zgolj z uporabo peresa, tipkovnice skoraj ne potrebujemo. Na voljo so klasična slikarska orodja, tudi barvna paleta, različni tipi čopičev in pisal, delamo pa lahko tudi z več sloji. Po potrebi lahko vse menuje in orodjarne skrijemo in delamo na povsem prazni površini, dodatno pa lahko v ozadje postavimo poljubno sliko in skiciramo čez njo. Zanimiva je možnost, da sliko s pritiskom na gumb postavimo na nov sloj in čez njo delamo opombe, ne da bi spreminjali osnovni sloj. Slikarska orodja so občutljiva za moč dotika, vendar od programa ne smemo pričakovati čudežev. Nabor funkcij je v resnici sila skromen in se ne more primerjati s takimi programi, kot sta denimo Corel Painter ali Adobe Photoshop. Zaman bomo iskali napredna orodja za obdelavo fotografij ali pa posebne učinke.

Ena od glavnih odlik programa SketchBook Pro je preprost in pregleden uporabniški vmesnik.

Na SketchBook Pro moramo gledati kot na pomožni program, ki rabi predvsem za skiciranje in beleženje. Uporaben bo povsod, kjer potrebujemo računalnik namesto belega papirja, seveda z vsemi prednostmi, ki jih prinaša računalniško podprto slikanje in hranjenje podatkov.

Alias SketchBook Pro

Kaj: Program za risanje in skiciranje.

Izdeluje: Alias, www.alias.com.

Cena: 180 dolarjev.

Za: Preprost uporabniški vmesnik, učinkovita orodja za uporabo s tabličnim računalnikom.

Proti: Omejen nabor funkcij, zlasti glede dodatne obdelave slik.

Corel Grafigo 2

Corel Grafigo je bil eden prvih, če ne celo prvi program, pisan posebej za tablične računalnike z okoljem Windows XP TabletPC Edition. Namenjen je pisanju beležk, še bolj pa risanju diagramov in drugih skic, ki jih delamo pri vsakdanjem delu. S svojim videzom in delovanjem nekako pooseblja koncept programov, ki so namenjeni za rabo s peresom. To pa pomeni, da ima zelo preprost uporabniški vmesnik, orodja izbiramo večinoma prek orodjarn, celoto lahko krmilimo zgolj s peresom.

Čeprav program Corel označuje kot univerzalno beležko, je njegova največja prednost v naprednem algoritmu za prepoznavanje likov. Uporabnik lahko tako riše diagrame, program pa samodejno ravna črte, jih poravnava, zaključuje in ovija, zapira geometrične in negeometrične like, prepoznava simetrije in podobno, pozna pa tudi grafične primitive, kot so puščice in trapezoidi.

Dodatna prednost programa je v tem, da lahko vanj vnesemo podlage, na katerih lahko nato skiciramo v vektorski sliki. Podlaga je tako, denimo, bitna slika, na podlagi lahko nato skiciramo, vpisujemo opombe in podajamo predloge. Sloji omogočajo vnos opomb in dodatne grafike čez obstoječe zapise, ne da bi spremenili izvirnik, Corel Grafigo 2 pa omogoča prikaz, skrivanje, zaklepanje in odklepanje teh slojev, ki so lahko različnih barv, da jih laže ločimo.

V drugi različici je Grafigo pridobil tudi možnost uporabe povezave vsak z vsakim (Microsoftova tehnologija NetMeeting), tako da lahko uporabniki v realnem času sodelujejo s kolegi prek interneta, To lahko prihrani veliko časa, potrebnega za usklajevanje zamisli. Program omogoča celo izdelavo preprostih predstavitev v zapisu SVG, s čimer prikažemo svojo zamisel z različnih zornih kotov. Seveda lahko dokumente pošljemo z e-pošto neposredno iz programa. Vgrajen je tudi lasten prepoznavalnik pisave, vendar je priporočljivo uporabljati tistega iz osnovnega okolja Windows XP.

Corel Grafigo 2

Kaj: Program za beležke in skiciranje.

Izdeluje: Corel, www.corel.com.

Cena: 100 dolarjev.

Za: Prepoznavalnik oblik, predstavitev skic v slojih.

Proti: Omejen nabor funkcij, zlasti v vlogi običajne beležke.

FranklinCovey TabletPlanner 3.0

Urejanje osebnih podatkov in beležk je najbrž eden najznačilnejših načinov rabe tabličnih računalnikov. Podjetje FranklinCovey, sicer znano po svojih papirnih rokovnikih, na tem področju ponuja izdelek, ki skuša biti boljši pripomoček kakor Microsoftov Outlook, ki ni posebej optimiziran za rabo v tabličnih računalnikih. Program se zna, denimo, v celoti povezati s strežnikom Exchange in z njim izmenjuje podatke o koledarju, nalogah in stikih.

TabletPlanner dela enako dobro s tipkanimi in pisanimi zapiski.

Poglavitno orožje TabletPlannerja je nedvomno podpora beležkam v tipkani ali pisani obliki. Za pomoč prostoročnemu pisanju so različne pomožne črte, vsebina pa je hranjena pregledno in urejeno. Omogočeno je celo prepoznavanje pisave, vendar vgrajeni prepoznavalnik ni prav preveč natančen. Še najbolj prav pride tedaj, ko iščemo vsebino tudi po pisanih zapiskih. Enako kot beležke lahko vnašamo tudi podatke v koledar in seznam opravil, prav pride pa tudi možnost izpolnjevanje različnih vnaprej definiranih obrazcev, kot je na primer poročilo o potnih stroških. Ročno zapisane podatke lahko celo posredujemo v osnovni obliki drugim uporabnikom, kjer so vidni kot digitalno črnilo (grafična podoba).

Kot bi lahko pričakovali, je uporabniški vmesnik programa tudi na videz nadvse podoben papirnim beležkam, le da k temu dodaja dodaten nivo uporabnosti glede organizacije podatkov. Paket izdatno uporablja izbirne menuje, tehniko povleci in spusti, tako da ga lahko večino časa uporabljamo brez tipkovnice. Za lažjo identifikacijo beležk te lahko združujemo v skupine, jih uvrščamo v zavihke, celo označimo z drugačno barvo "papirja".

S TabletPlannerjem lahko urejamo tudi koledar in sezname opravil.

Žal nekatere manj pogosto rabljene funkcije niso prav enostavno dosegljive, program pa je tudi nekoliko preobilno založen z različnimi možnostmi. Kot tak je paket optimiziran za tablične računalnike, vendar ga lahko brez težav uporabljamo tudi na navadnih računalnikih. V program lahko vključimo tudi dokumente, narejene v drugih programih (Word, Excelu...), in jih hranimo v uporabniško nastavljivih zavihkih. Dokumentom lahko dajemo pisane opombe in oznake, pri tem pa imamo na voljo celo digitalna peresa različnih debelin in barv.

TabletPlanner je program, ki bo všeč predvsem tistim, ki so vajeni lastnoročnih zapiskov in jim pomeni prehod na računalniško beležko veliko oviro. Res pa je, da podjetje FranklinCovey ni edino s podobno ponudbo. Resen tekmec je prav Microsoftov One Note, ki ima morda še kakšno zanimivo lastnost več.

FranklinCovey TabletPlanner 3.0

Kaj: Program za osebno organizacijo podatkov.

Izdeluje: FranklinCovey, www.franklincovey.com.

Cena: 130 dolarjev.

Za: Učinkovito združevanje osebnih podatkov z ročni pisanimi beležkami, povezava z drugimi programi.

Proti: Zapleten uporabniški vmesnik, omejena uporabnost prepoznavalnika pisave.

Microsoft OneNote 2003

Microsoftova digitalna beležka OneNote je eden izmed najzanimivejših skritih adutov družine pisarniških programov Office 2003. Marsikdo celo meni, da je najzanimivejša novost v celotni zbirki, čeprav je funkcijsko najpreprostejša. Kot rečeno, gre za digitalno beležko, ki nadomešča običajne rokovnike in omogoča, da na digitalni papir napišemo ali prilepimo domala vse, kar želimo. Na prazen list lahko tipkamo besedilo, pišemo s peresom na tabličnem računalniku, dodajamo skice, fotografije, povezave na druge dokumente in podatke, lahko pa tudi prilepimo zvočne in video zapise.

Zapiski v programu OneNote 2003 so videti kot na papirju.

Zapiski so organizirani v zvezek z več listi, do katerih imamo dostop prek jezičkov. Zapiske, narejene z digitalnim črnilom, lahko pustimo v prvotni obliki ali pa na njih opravljamo prepoznavanje, celoto pa lahko celo oblikujemo v preglednejše zapiske. Informacije lahko iščemo ne glede na to, na katerem listu so, na posamezne dele pa je mogoče dodajati še posebne oznake in opomnike, ki omogočajo hitrejšo identifikacijo pomembnih delov.

Nadvse uporabna je tudi možnost uporabe v pomanjšani obliki (OneNote Quick Pane), ki je lahko vedno v ospredju tudi pri rabi drugih programov in omogoča, da nadaljujemo s pisanjem opomb. Nadvse prijetna je tudi možnost, da se ob vnovičnem zagonu znajdemo natanko na tistem mestu v beležki, kjer smo ostali pri prehodni uporabi. Uporabniški vmesnik programa OneNote je zelo preprost in v večini delov enak kot pri drugih programih paketa Office 2003. Kot dober član te družine tudi tesno sodeluje z drugimi programi, kot sta Word in Excel, zapiske lahko preprosto pošiljamo prek Outlooka, zanimiva pa je tesna povezanost s paketom Windows SharePoint Services, kjer lahko beležke preprosto umestimo na spletne strani za skupinsko delo.

OneNote 2003 sprejema besedila, skice, slike, zvočne zapise in povezave na druge datoteke.

Čeprav lahko OneNote uporabljamo tudi z navadnim računalnikom, s peresom dobi povsem novo dimenzijo in je morda eden najprimernejših programov za izkoristek možnosti digitalnega peresa. Po naboru funkcij je sicer manj zmogljiv od konkurenčnega paketa TabletPlanner, vendar je preprostejši od njega, preglednejši in tesneje povezan z najpogostejšimi programi. Vsekakor eden prvih programov, o katerih velja razmisliti ob nakupu tabličnega računalnika.

Microsoft OneNote 2003

Kaj: Digitalna beležka za izdelavo, hrambo in iskanje zapiskov.

Izdeluje: Microsoft, www.microsoft.com.

Cena: 100 dolarjev.

Za: Preprost uporabniški vmesnik, možnost dodajanja zvočnih zapiskov in povezav na dokumente, možnosti iskanja podatkov.

Proti: Nima povezave s koledarjem in nekaterimi drugimi orodji za osebno vodenje podatkov.

Microsoft InfoPath 2003

Microsoftov program Infopath je ob programu OneNote drugi novinec v široki družini izdelkov Microsoft Office System. Namenjen je izdelavi obrazcev v zapisu XML, s čimer odpira povsem novo poglavje na področju vnosa podatkov in povezave podatkov s podatkovnimi shrambami. Infopath sicer ni program, posebej prirejen za rabo s tabličnimi računalniki, vendar lahko njegove izdelke še kako s pridom uporabimo v kombinaciji s temi napravami.

Kot smo že zapisali, lahko tablični računalniki pridejo zelo prav v okoljih, kjer je treba podatke preverjati na terenu. Še dodatno pomoč pa lahko ponudijo programi, ki odpravljajo potrebo po tem, da bi v takih primerih podatke vnašali znak za znakom. Namesto tega raje uporabimo posebej prilagojene obrazce, ki omogočajo izbor podatkov z menujev; to omogoča hitrejše delo in tudi manjšo možnost napak. Seveda je težko pričakovati, da bi vse obrazce lahko izpolnili zgolj na tak način, lahko pa jih precej poenostavimo.

InfoPath 2003 je eno najboljših orodij za pripravo obrazcev, optimiziranih za rabo v tabličnih računalnikih.

S te plati Infopath omogoča res velike možnosti za avtomatizacijo procesov, saj lahko obrazce preprosto povežemo z viri podatkov (zbirkami podatkov) in spletni storitvami, ki nas lahko založijo s potrebnimi podatki, kot so razni šifranti. Hkrati program lahko nadzoruje vnos in preverja poslovna pravila, podatke pa lahko zopet shrani na vrsto načinov. S tega vidika ima paket moč razvojnega orodja, vendar je njegova uporaba dovolj enostavna, da si lahko obrazce pripravi celo vsak uporabnik sam. Zato je program Microsoft tudi uvrstil med module pisarniške zbirke. Seveda je treba imeti za bolj kompleksne obrazce nekaj več znanja, toda Infopath zagotovo nakazuje smer, v katero bodo šli programi, vezani na zapis XML in spletne storitve.

Ne da bi se poglabljali v podrobnosti programa velja zapisati, da se celoten paket zelo dobro obnese v kombinaciji s tabličnim načinom dela. Kljub temu da nima posebnih prilagoditev zanje, zna uporabljati vse prednosti prepoznavalnika v okolju Windows XP TabletPC Edition, še posebej pa dela z roko v roki z novo različico 2005. To, kar ni rešeno s tabličnimi pripomočki, lahko preprosto razrešimo z uporabo menujev, tako da je delo s takimi obrazci povsem enako hitro kot pri uporabi običajnega računalnika, tipkovnice in miške. Še več, ker imamo v roki pero, lahko na ta način naredimo resnično uporabne obrazce, kjer na koncu zajamemo celo lastnoročni podpis izpolnjevalca ali stranke.

Podjetja so za ta opravila doslej raje uporabljala namenske programe, ki pa jih je treba razviti, pri uporabi pa so dokaj togi. Poleg tega so opravila in potrebe po zajemu podatkov, ki niso strogo vezani na poslovne informacijske sisteme, temveč sodijo v druge zbirke podatkov, na primer dveri Windows SaharPoint Services, kjer lahko zajete podatke vidijo drugi člani skupine. Vsekakor pa je Infopath znanilec nove skupine programov, ki bodo pridobili na veljavi z nastankom spletnih storitev.

Microsoft InfoPath 2003

Kaj: Program za izdelavo in vnos obrazcev.

Izdeluje: Microsoft, www.microsoft.com.

Cena: 200 dolarjev.

Za: Učinkovito orodje za izdelavo obrazcev, dobro sodelovanje s tabličnimi računalniki.

Proti: Priključitev na prave vire podatkov še vedno zahteva precej tehničnega znanja.

MindJet MindManager X5

Program MindManager X5 bi najlaže označili kot orodje za urejanje miselnih vzorcev. Osnovni cilj programa je preprosto, a učinkovito dokumentiranje zamisli, ki se najpogosteje porajajo na raznih sestankih. Cilj avtorjev je bil tudi ta, da bi bilo elektronsko dokumentiranje zamisli za uporabnika čim manj moteče. V ta namen so se odločili posnemati najpogostejši način dokumentiranja idej na papirju, to je s pomočjo diagramov. MindManager je s tega stališča program za izdelavo miselnih diagramov, tipično korakov, ki so med sabo povezani z relacijami in v celoti tvorijo kompleksno drevesno strukturo. Program sledi konceptu razgradnje temeljne zamisli na več korakov, ki se nato lahko vejijo v globino, dokler ne pridemo do osnovnih ciljev ali nalog.

Lep zgled je lahko, denimo, projekt snovanja nekega novega izdelka, kjer osnovno zamisel razgradimo na posamezne gradnike, ki so potrebni, da bi do izdelka dejansko prišlo. Listi drevesne strukture predstavljajo najmanjše enote, ki so potrebne za izvedbo projekta. Vsakega od teh gradnikov nato lahko opremimo z zapiski, določimo prioriteto, sredstva, začetek in konec. Na vsak element lahko povežemo internetne povezave ali pa druge dokumente, ki so povezani s tem korakom. S temi atributi je program lahko tudi dobro orodje za skupinsko delo in dokumentiranje nastajajoče zamisli.

Tako dobljene diagrame lahko izvozimo v program MS Project, v datoteke PDF in celo v Wordove dokumente, kjer so posamezni listi imena poglavij, ali v spletne strani. Korake, ki jih ustvarimo pri izdelavi diagrama, lahko opredelimo kot naloge, ki jih nato izvozimo v Microsoftov Outlook in jih lahko pozneje celo sinhroniziramo s prvotnim diagramom. Na podlagi diagramov je mogoče ustvariti tudi predstavitve v PowerPointu. Diagrame je mogoče prikazati celo na ročnem računalniku PocketPC in spremembe sinhronizirati z namiznim računalnikom.

MindManager X5 omogoča učinkovito predstavitev zamisli v obliki diagramov.

Čeprav je program uporaben tako na navadnem kot na tabličnem računalniku, ima uporaba s slednjim še poseben čar. Diagram je precej laže narisati s peresom kakor z miško, poleg tega pa lahko za vpis atributov uporabljamo kar prepoznavanje pisave. Avtorji so šli celo tako daleč, da podpirajo levičarje in desničarje z razporejanjem menujev na ustrezno stran zaslona. Pri izgradnji diagramov lahko uporabljamo tehniko povleci in spusti, podatke pa lahko pustimo tudi v obliki digitalnega črnila. Omeniti velja tudi različico MindManager X5 Pro, ki ima dodatna orodja za skupinsko delo.

MindManager X5 je nekakšna mešanica različnih programov, ki segajo od programov za risanje diagramov, projektno vodenje in osebno vodenje podatkov. Čeprav po globini ne dosega nobenega od teh specifičnih področij, je njegova moč prav v enostavnosti rabe, kjer bi se sicer morali ukvarjati s tehničnimi podrobnostmi.

MindJet MindManager X5

Kaj: Program za urejanje miselnih vzorcev, idej in snovanje projektov.

Izdeluje: MindJet, www.mindjet.com.

Cena: 200 dolarjev; 300 dolarjev za različico MindManeger X5 Pro.

Za: Učinkovita predstavitev zgradbe projektov, povezljivost z drugimi programi.

Proti: Nekoliko zapleten uporabniški vmesnik, ki zahteva nekaj privajanja.

PhatWare PenOffice 2.5

Programu PenOffice lahko rečemo kar digitalna puščica s peresi. Gre za komplet modulov, ki opravljajo niz nalog v povezavi z digitalnim peresom in tabličnimi računalniki, s tem pa omogočajo, da te računalnike uporabljamo še bolj produktivno. Gre za orodjarno, ki jo lahko imamo nenehno odprto na zaslonu ob uporabi drugih programov, te pa razširja s številnimi novimi možnostmi.

Prepoznavalnik pisave v paketu PenOffice ni dorasel tistemu v okolju Windows XP TabletPC Edition 2005.

Prva funkcija, ki jo najbrž najprej opazimo, je podpora digitalnemu črnilu. Program omogoča, da kjerkoli na zaslonu ali v programih uporabljamo pisalo za prostoročno pisanje zapiskov. Te lahko nato shranimo v obliki digitalnega črnila, kot bitne slike ali pa uporabimo vgrajeni prepoznavalnik pisave Calligrapher, ki digitalno črnilo pretvori v računalniško besedilo. Calligrapher je pravzaprav alternativa prepoznavalniku, vgrajenemu v Windows XP Tablet PC Edition, saj temelji na lastnih algoritmih in slovarju. Seveda se dobro znajde (pa v resnici slabše kot Microsoftov najnovejši dosežek) samo z besedili v omejenem naboru jezikov, med katerimi ni slovenščine.

Toda s tem se namembnost programa šele začne. PenOffice lahko uporabljamo kot odlično orodje za popravljanje in označevanje dokumentov. Na voljo imamo celo niz različnih pisal, še posebej pa kombinacija dobro deluje skupaj z urejevalnikom MS Word, kjer se take označbe shranijo skupaj z dokumentom in so vidne tudi drugim uporabnikom dokumenta.

PenOffice ima majhen uporabniški vmesnik, da ga lahko hitro prikličemo med rabo v drugih programih.

Naslednja zanimiva stvar je modul PenCommander, ki služi za pretvorbo vnaprej definiranih grafičnih potez v ukaze. Program ima vgrajen celo skriptni jezik, s katerim lahko opravljamo zelo kompleksne akcije, s tem pa prihranimo precej časa pri avtomatizaciji dela in opravljanju najpogostejših opravil. Avtorji so šli celo tako globoko, da lahko poteze uporabljamo celo med pisanjem besedil in s tem spremenimo slog, pisavo ali poravnavo besedila. Zanimiva je tudi možnost prepoznavanja geometrijskih oblik, pri čemer lahko PenOffice naredi pravilne daljice, kroge, trikotnike in druge like. Like lahko shranimo kot digitalno črnilo ali pa jih kot sliko prenesemo v osnovne programe, kjer jih želimo imeti narisane.

PenOffice je torej nekakšna tablična orodjarna, ki dopolnjuje okolje Windows z orodji, ki jih Microsoft ni vključil. Za tiste, ki pri svojem delu močno uporabljajo pero, je najbrž telo koristen pripomoček, za druge pa je zanimiv in razmeroma poceni dodatek, ki zna priti tu in tam prav.

PhatWare PenOffice 2.5

Kaj: Orodjarna z različnimi orodji za tablične računalnike.

Izdeluje: PhatWare, www.phatware.com.

Cena: 30 dolarjev (angleška različica); 70 dolarjev (večjezična različica; brez slovenščine).

Za: Avtomatizacija opravil, digitalno revidiranje, prepoznavanje pisave in oblik.

Proti: Prepoznavalnik pisave Calligrapher ima za slovenska besedila omejeno vrednost.

Tablična prihodnost

Trditev, da čaka tablične računalnike še zelo svetla prihodnost, je najbrž nekoliko prenagljena. Na poti do širšega uspeha je še kar nekaj ovir, če pa te ne bodo odpravljene, bodo tablični računalniki pač ostali zanimivi, a zgolj nišni izdelki. Prav tako bi bilo prenagljeno trditi, da je njihova prihodnost odvisna zgolj od Microsoftovih potez. Prav mogoče si je zamisliti, da bodo ti sistemi uporabljali tudi alternativna okolja, najbrž zopet vseprisotni Linux, kjer pa doslej ni bilo kakega pretiranega interesa (čeprav so nekatere manj znane distribucije s podporo tabličnim funkcijam).

Toda po drugi strani je res, da bodo Microsoftove bodoče poteze lahko vplivale na nadaljnji razvoj te platforme. Podjetje za zdaj še vedno trdno stoji za projektom, kar dokazuje tudi novi Widnows XP TabletPC Edition 2005. Še več pa lahko pričakujemo tudi na tem področju od projekta Longhorn, ki bo po nekaterih informacijah podpiral delovanje s peresi in zasloni, občutljivimi za dotik, že v samem ogrodju sistema. Med drugim Microsoft preizkuša nove možnosti uporabe peresne rabe, najbolj pa obeta prepoznavanje posebnih potez, s katerimi bo mogoče izvajati različne funkcije ali pa vnaprej definirane ukaze. Prav tako je mogoče pričakovati nadaljnje izboljšave v kakovosti prepoznavanja pisave, najbrž tesneje v povezavi s kontekstnimi informacijami, kot je tip vnosa in preverjanje prek slovarjev.

Zanimivo bo tudi videti, koliko bo Microsoft bodoče okolje za tablične računalnike povezal s svojimi drugimi programi, predvsem orodji iz danes že številne družine Office. Program One Note je že lep zgled izrabe tabličnega okolja, nedvomno pa se v to smer lahko bolj usmerijo tudi drugi programi, kot so Outlook, Infopath (izpolnjevanje obrazcev), pa tudi staroste, kot sta Word in Excel.

Odprto je tudi vprašanje, ali bo Microsoft bodoča okolja za računalnike TabletPC izdatneje podprl z orodji za lažjo rabo doma. Tablični računalnik, združen z brezžičnimi povezavami in internetnim dostopom, je lahko učinkovit in prenosljiv večpredstavni informacijski center in orodje za zabavo. Nekaj, kar je Microsoft že poskušal s projektom brezžičnih zaslonov (Mira), pa je bilo, kot kaže, vse skupaj prezgodaj in predrago.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki