Objavljeno: 10.6.2014 | Avtor: Matjaž Klančar | Monitor Posebna 2014 | Teme: pametni telefon

Računalnik prihodnosti

Današnji pametni telefoni (pri čemer lahko »pametni« mirno izpustimo, ker so taki že skorajda vsi) so v resnici računalniki. Nekaterim je uspelo izračunati, da so celo močnejši, kot jih je NASA uporabila za podporo pristanku na Luni. Toda uporabni postanejo šele z množico aplikacij, ki jih lahko namestimo vanje.

Kdor se (še) spomni prvih pametnih telefonov, se bo morda spomnil tudi dvomov, ki so obhajali nas avtorje/novinarje, ko smo poskušali definirati, kaj telefon sploh naredi »pameten«. Nekako smo se zedinili, da je podpora elektronski pošti že nekako nujna, koledar tudi, predvajanje glasbenih datotek pa je bilo že bolj v domeni »dobro bi bilo, ni pa nujno«. V resnici smo s tem za »pametne« razglasili tudi telefone, ki so bili vse prej kot to. Prav zares sta pametne telefone v resnici izumila Microsoft, ki je v svoje ročne računalnike z Windows CE namestil tudi telefonski del, in Palm oz. Handspring, ki sta ga namestila v svoje ročne računalnike s PalmOS. Resda je bilo treba oboje upravljati s peresom, kar ni bilo najbolj priročno, vendar smo že takrat resneje zakoličili termin »pametni« – to je telefon, v katerega lahko namestimo dodatne, zunanje programe. Oziroma aplikacije, kot jim rečemo danes.

Toda zares uporabni so pametni telefoni postali šele z iPhonom in njegovimi, bodimo pošteni, kloni z operacijskim sistemom Android. Uporabnosti je sledil razmah navdušenja in kupcev, temu je sledila strma spirala napredka strojne opreme, tej pa spirala vedno zmogljivejše strojne opreme. Kot rečeno, menda leta 1969 NASA v celoti ni imela toliko procesorske moči, kot jo ima telefon v našem žepu. Resda so s svojim računalnikom izvedli program Apollo, igranja Jeznih Ptičev pa si niso mogli privoščiti, ha!

In prav igranje iger je v resnici ena večjih revolucij, ki so jih prinesli pametni telefoni oz. kot prvi – iPhone. Steve Jobs se je (morda malce prehitro) že pred leti pohvalil, da je Applov iPhone najbolje prodajana igralna konzola na svetu, in danes trditev zagotovo drži. Ne čudi, da so igre tudi na telefonih z Androidom (in celo na Microsoftovi platformi Windows Phone, beri: na Nokiah) enako priljubljene – vse te napravice imajo namreč odličen zaslon in odličen upravljavski vmesnik (prste), predvsem pa so vedno pri roki. Recept za najbolj uporabljano igralno konzolo je torej tu.

Ravno zato smo sklop najboljših programov za telefone zastavili tako, da smo predloge najboljših programov ločili na »običajne« in igre. Kajti prav iger je na vseh tržnicah, Applovi, Googlovi in Microsoftovi, toliko, da se povprečen uporabnik med njimi zagotovo izgubi. Že če se v iskanje programov podamo z mislijo, da bi našli »najboljše« ali pa »najbolj priporočane« ali pa »izbrane s strani uredništva«, bodo na prvih mestih vedno igre, igre in spet igre. To seveda pomeni, da vas bo verjetno zanimal tudi izbor drugih aplikacij. Izbrali smo jih po različnih merilih, od poslovnih do družabnih, od fotografskih do pravih »računalniških«. Avtor aplikacij za Windows Phone se je celo tako zelo razvnel (Microsoftov mobilni sistem se je šele dobro prebil v Monitorjev železni repertoar člankov), da je zbral natanko 111 aplikacij, ki jih velja preveriti. Če ste med redkimi Slovenci, ki imajo telefon z Windows Phone, seveda ;)

Vsekakor upamo, da vam bomo z našim izborom vsaj nekoliko olajšali »igranje«, brskanje in iskanje najžlahtnejših biserov z vseh treh aplikacijskih tržnic.

Kaj smo ugotovili:

Tržnice s programi oz. aplikacijami so tisto, kar je današnje telefone dejansko naredilo uporabno za množico opravil, ki so jih včasih opravljale druge naprave. Veselimo se že, česa vsega se bodo spomnili neodvisni razvijalci, saj je meja v resnici le »nebo«, kot pravi znani rek.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

Najbolj brano

  • Jensen Huang, Nvidia - Ne, umetna inteligenca nas ne bo pogubila

    Če redno spremljate novice o umetni inteligenci, ste v zadnjih letih lahko dobili vtis, da nas čaka le še nekaj mirnih božičev. Umetna inteligenca naj bi nam vzela službe, postala pametnejša od svojih ustvarjalcev, se naučila izboljševati samo sebe in, če gre verjeti najbolj črnogledim napovedim, prej ali slej ugotovila, da smo ljudje predvsem nepotreben strošek. Tudi v Monitorju smo o takšnih opozorilih že večkrat pisali.

    Objavljeno: 21.9.2026 07:00
  • Polom Trumpove umetne inteligence v zdravstvu

    Avtomatizirano varčevanje na račun pacientov.

    Objavljeno: 28.9.2026 10:00
  • Evropski, odprtokodni in brezplačni Office je tu

    Evropski odprtokodni pisarniški paket Euro-Office, ki je nastal z odcepom iz OnlyOfficea, z novo izdajo dobiva tudi namizno različico. Doslej je deloval le kot aplikacija v brskalniku, z verzijo Hub 26 Summer pa bo prinesel tudi samostojni program za lokalno uporabo.

    Objavljeno: 18.9.2026 05:00
  • Bolnišnica si je pobrisala desetletje izvidov

    V kliničnem centru v britanskem Nottinghamu so zaradi napake službe za informatiko izgubili več kot desetletje izvidov v porodniškem oddelku. Incident se je zgodil 18. avgusta letos in je posledica človeške napake. Odkrili so jo že nekaj minut po dogodku in do danes obnovili vsebino, ne pa tudi podatkov o dostopih. Napaka ne bo vplivala na oskrbo, zatrjujejo odgovorni.

    Objavljeno: 23.9.2026 07:00
  • Robotska riba deluje kot vohun

    Kitajci so ustvarili robota, ki popolno posnema ogroženo ribo.

    Objavljeno: 22.9.2026 06:00
  • Pozabljeni PIN ne bo več težava

    Dobrodošla sprememba v Googlovem operacijskem sistemu Android.

    Objavljeno: 23.9.2026 08:00
 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji