Objavljeno: 10.6.2014 | Avtor: Matjaž Klančar | Monitor Posebna 2014 | Teme: računalnik

Programi, aplikacije ali le brskalnik?

Pred (kar nekaj) leti so bila velika uspešnica CD-ROMi s preizkusnimi programi, ki so bili priloženi revijam, ne nujno le računalniškim. Nato se je zgodil internet in množica programov je v trenutku postala dostopna vsem. Danes se zdi, da nas zanimajo le še mobilni telefoni in aplikacije zanje, vendar v resnici izbira za »prave« računalnike ni nič manjša kot včasih. Prej nasprotno.

Nameščanje in »preizkušanje« množice programov za PCje je bila svoj čas priljubljena zabava računalniško veščih in manj veščih nadobudnežev. Večerne urice so bile dolge, programov je bilo »nešteto«, z njimi pa se je dalo narediti marsikaj. Od programiranja do obdelave slik in glasbe, ne nazadnje tudi do brskanja po spletu, kar včasih ni bilo tako trivialno opravilo, kot je danes. Na računalnikih so se kopičile množice preizkusnih programov, ki so vsak zase zapackali že tako zapackana Okna (3.1, 95 …) in njihove datoteke .INI, da o registru, ki so ga pri Microsoftu uvedli kasneje, niti ne govorim. Sistem Windows je z vsakim »preizkusom« postal počasnejši in bolj nestabilen, modri zasloni so se začeli množiti. Upal bi si trditi, da s(m)o »preizkuševalci« prav zaradi takega početja kmalu doktorirali iz vnovičnega nameščanja Oken, saj je bil to pravzaprav edini način, kako tiste čase še zelo nestabilen operacijski sistem spet prestaviti med uporabne kose programske opreme.

Danes je tako preizkušanje zaradi preusmerjene pozornosti na mobilne naprave (telefone in tablice) manj pogosto, a je lahko prav enako zabavno. Množica programov ni nič manjša, toda v resnici še veliko večja, Okna pa so veliko bolj stabilna, zato bodo množico »čudnih« programov lažje prebavila. Še vedno sicer priporočamo sprotno odnameščanje programov, ki jih ne potrebujemo več, nova namestitev Oken pa najverjetneje ne bo več potrebna. Na naslednjih straneh si lahko preberete, kateri iz nepregledne množice programov (tudi za Mac OS X) so padli v oči nam.

Če večino »računalniškega« časa preživite v internetu oz. spletnem brskalniku, vas bo gotovo zanimal tudi izbor najboljših dodatkov zanje. Trudili smo se pokriti kar najširši izbor kategorij in se hkrati izogibati najočitnejšemu izboru, h kateremu sodi, recimo, zapora oglasnih pasic Adblock. Tudi tu sicer priporočamo sprotno odnameščanje dodatkov, ki smo jih določili za neuporabne, saj bomo drugače hitro dobili brskalnik, ki se bo obnašal »čudno«. Pri tem pa ne bomo nikoli natančno vedeli, ali je za »čudnost« odgovoren Google (Mozilla/Microsoft) ali kateri iz množice dodatkov.

Slednje pa v resnici ni potrebno (končno!) pri preizkušanju množice spletnih aplikacij, ki jih obdelujemo na koncu sklopa Najboljših za računalnike. »Aplikacije« so namreč le zelo napredne in interaktivne spletne strani, ki načeloma po našem računalniku/brskalniku prav nič ne packajo. Pomislite na spletno pošto Gmail ali pisarno Google Docs in vse vam bo jasno. Morda boste ob branju tega razdelka vendarle presenečeni, da je tudi na tem področju izbira vedno večja. Računalniki so pač danes stalno povezani v splet, tako da ne čudi, da na spletne aplikacije nekateri stavijo kar stoodstotno in jim namenjajo celo specializirano strojno opremo – Chromebooke, Chromeboxe in Chrometope …

Kaj smo ugotovili:

Zdi se, da se programov za osebne računalnike nikomur ne ljubi več nameščati, ne nazadnje tudi zato, ker je nameščanje s »tržnic«, kot ga poznajo mobilne naprave in brskalniki, veliko bolj preprosto. Toda tržnice so v resnici že na voljo tudi za računalnike, zato se brskanju po programskih novostih na teh tudi ne gre kar odpovedati.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

Najbolj brano

  • Samovozeči taksi opazil orožje pri potnikih, ustavil in poklical policijo

    Waymov samovozeči taksi v San Franciscu je opazil, da sta se vanj usedla dva najstnika, ki sta imela pri sebi strelno orožje. Tedaj je samodejno zapeljal na rob ceste, se ustavil in poklical policijo. Policisti so najstnikoma orožje zaplenili.

    Objavljeno: 15.9.2026 07:00
  • Jensen Huang, Nvidia - Ne, umetna inteligenca nas ne bo pogubila

    Če redno spremljate novice o umetni inteligenci, ste v zadnjih letih lahko dobili vtis, da nas čaka le še nekaj mirnih božičev. Umetna inteligenca naj bi nam vzela službe, postala pametnejša od svojih ustvarjalcev, se naučila izboljševati samo sebe in, če gre verjeti najbolj črnogledim napovedim, prej ali slej ugotovila, da smo ljudje predvsem nepotreben strošek. Tudi v Monitorju smo o takšnih opozorilih že večkrat pisali.

    Objavljeno: 21.9.2026 07:00
  • Evropski, odprtokodni in brezplačni Office je tu

    Evropski odprtokodni pisarniški paket Euro-Office, ki je nastal z odcepom iz OnlyOfficea, z novo izdajo dobiva tudi namizno različico. Doslej je deloval le kot aplikacija v brskalniku, z verzijo Hub 26 Summer pa bo prinesel tudi samostojni program za lokalno uporabo.

    Objavljeno: 18.9.2026 05:00
  • Vojaški letalnik namesto GPS-a uporablja meritve magnetnega polja

    Ameriški vojaški gigant Northrop Grumman je predstavil brezpilotni letalnik, ki deluje tudi ob izpadu ali motnjah satelitske navigacije. Letalnik Lumberjack ima kvantne senzorje magnetnega polja, da lahko zaznava malenkostne spremembe, iz katerih izračuna svojo lokacijo.

    Objavljeno: 16.9.2026 07:00
  • Bolnišnica si je pobrisala desetletje izvidov

    V kliničnem centru v britanskem Nottinghamu so zaradi napake službe za informatiko izgubili več kot desetletje izvidov v porodniškem oddelku. Incident se je zgodil 18. avgusta letos in je posledica človeške napake. Odkrili so jo že nekaj minut po dogodku in do danes obnovili vsebino, ne pa tudi podatkov o dostopih. Napaka ne bo vplivala na oskrbo, zatrjujejo odgovorni.

    Objavljeno: 23.9.2026 07:00
  • Namesto menjave strojne opreme CERN menja Linuxovo distribucijo

    Povsem spodobni kosi strojne opreme lahko nenadoma zastarijo, ko se proizvajalci programske opreme odločijo, da jih ne bodo več podpirali. To se je zgodilo celo v CERN-u, pa čeprav uporabljajo odprtokodno programsko opremo. Zato bodo na računalnikih, ki krmilijo specializirane instrumente, RHEL zamenjali z Debianom.

    Objavljeno: 14.9.2026 07:00
 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji