Profesionalca

Objavljeno: 25.5.2010 11:57 | Avtor: Jure Forstnerič | Kategorija: Preizkusi | Revija: Maj 2010 | Teme: preizkus, wifi, brezžično, usmerjevalnik

Med našim nedavnim preizkusom brezžičnih usmerjevalnikov sta se znašla v laboratoriju tudi dva malce posebna modela, ki sta nekako onkraj preizkušene (domače) konkurence. Gre za profesionalno naravnani napravi, ki imata tudi povsem drugačne ciljne uporabnike.

Prva naprava je tudi po videzu povsem razred zase - gre za brezžično vstopno točko ZoneFlex 7942 ameriškega izdelovalca Ruckus. Razmeroma velik polkrog iz belo-sive plastike še najbolj spominja na čelado za kak nenavaden ekstremni šport. Pod plastičnim pokrovom, katerega izdelava je daleč od kakovostne, najdemo le par priključkov. Poleg priključka za napajanje imamo na voljo le dva omrežna vmesnika: eden je za dostop do spleta, drugi pa je načeloma namenjen za nadaljnjo razširitev omrežja - denimo z dodatnimi usmerjevalniki. Nanj lahko priključimo tudi računalnik, čeprav bo to redko prišlo v poštev.

Med preizkusom se je Ruckus odrezal pravzaprav le malce nadpovprečno. Oziroma po hitrosti in dosegu ni izstopal, je pa brez težav deloval tudi pri največjih obremenitvah - torej veliko hkratnih povezavah. Pri hitrosti velja omeniti, da nima podpore za omrežja pri frekvenci 5 GHz, le 2,4 GHz - to se pozna predvsem pri hitrosti v neposredni bližini. Poteza je načeloma razumljiva, saj se omrežja 5 GHz še najbolj uporablja za prenos videa in podobnih vsebin, to pa pri poslovnih stavbah in industrijskih objektih, za katere je naprava namenjena, niti ne igra vloge. Seveda pa naprava podpira tudi nova omrežja po standardu 802.11n.

Načeloma pa ZoneFlex niti ni mišljen kot samostojna naprava. Najbolje se znajde v večjem omrežju, sestavljenem iz več takih dostopnih točk in upraviteljske naprave, imenovane ZoneDirector 1000. Pri tem ga lahko najprej nastavimo (prek ethernetnega vmesnika), ga odklopimo in postavimo na želeno mesto, naprava pa se bo sama sporazumela z okoliškimi vstopnimi točkami, ki bodo tako čim bolje pokrile celotni prostor (t. i. "Wi-Fi meshing"). Seveda opisano velja le, če so vse naprave istega izdelovalca - pri Ruckusu namreč uporabljajo kar nekaj lastne tehnologije za zagotavljanje čim večje pokritosti. V ta namen ima preizkušena naprava tudi nekoliko čudno obliko, saj ima vgrajenih kar 12 anten, ki pokrivajo različne kote.

Preizkušeni ZoneFlex ima kar nekaj naprednih funkcij. Najbolj zanimiva se nam zdi možnost ustvariti do osem hkratnih omrežij - vsako z lastno oznako SSID, vsako pa ima lahko tudi lastno virtualno mrežo (VLAN). Vsako od teh omrežij ima lahko tudi sebi lastno zaščito - podprti so tako starejši WEP kot tudi WPA in WPA2, Ruckus pa ima še lastno tehnologijo, imenovano "dynamic PSK". Gre le za malce hitrejši prenos gesel oziroma pohitritve procesa prijavljanja računalnika v omrežje. Vsako omrežje lahko nastavimo povsem poljubno; v praksi imamo torej različna omrežja za različne uporabnike, kjer ima vsako drugačne lastnosti in parametre.

Napravo lahko upravljamo prek spletnega vmesnika, lahko pa uporabljamo tudi telnet ali SSH. Za naloženo programsko opremo lahko nastavimo samodejne posodobitve, ko so na voljo - prenos poteka prek FTPja.

Ruckusova rešitev se kot samostojna dostopna točka obnese dokaj povprečno, a gre za svojevrstno oziroma zelo specifično napravo. V navezi z upraviteljsko napravo ZoneDirector (ali drugimi dostopnimi točkami istega izdelovalca) pa lahko sestavimo zelo dodelano in razvito brezžično omrežje. Pri tem je cena sicer kljub vsemu dokaj visoka - 740 evrov, a lahko dobimo tudi doživljenjsko garancijo.

Druga preizkušena naprava pa je Netgearov Prosafe SRXN3205 Wireless-N VPN Firewall. Dolgo ime že samo po sebi obrazloži večino najpomembnejših lastnosti naprave. Gre za izredno zmogljiv usmerjevalnik, ki podpira tudi omrežja 802,11 N, pri tem pa imamo na voljo tako omrežja pri frekvencah okoli 2,4 GHz kot 5 GHz. Vgrajen ima požarni zid, ki omogoča res veliko različnih nastavitev, omogoča pa tudi VPN povezave z zaščito SSL iz oddaljenih računalnikov - torej varen dostop do krajevnega omrežja prek spleta.

Že na prvi pogled vidimo, da gre za profesionalno rešitev. Ohišje je povsem industrijsko, težko in kovinsko, tako kot pri večini teh naprav so omrežni vmesniki vsi na prednji strani, to pa seveda bistveno olajša dostop. Vmesnikov je pet - štirje so del gigabitnega stikala, zadnji pa je za dostop do zunanjega omrežja WAN. Tudi ta podpira gigabitne hitrosti: na preizkusu smo izmerili 578 Mb/s, kar je zelo dobro. Zadaj kraljujejo tri antene - dve razmeroma visoki, klasični neusmerjeni anteni, med njima pa je še pravokotna, usmerjena antena. Usmerjevalnik se je na preizkusu hitrosti in dosega kljub poslanstvu odrezal le malo nad povprečjem - nekako je primerljiv z dobrimi usmerjevalniki za rabo doma. Del tega lahko pripišemo tudi dejstvu, da nismo merili neposredno v smeri usmerjene antene, saj so naše oddaljene točke merjenja nekaj metrov pod mestom, kjer je postavljen usmerjevalnik. Antena torej ni bila usmerjena neposredno proti prenosnikom, saj bi morali v tem primeru nagniti ves usmerjevalnik. Je pa ostal zelo stabilen tudi pri največjem številu povezav.

Največje prednosti te naprave so širne možnosti nastavitve tako usmerjevalnega dela kot požarnega zidu. Nastavimo lahko vse, kar nam pade na pamet - strani lahko blokiramo po silno veliko različnih kriterijih, blokiramo lahko tudi piškotke, dodatke ActiveX, Javo ... Preprečimo lahko prehod posameznim storitvam ali spletnim stranem, vse to pa ločeno nastavimo za določene računalnike - bodisi glede na naslove IP, bodisi na številke MAC. Uporabna možnost je tudi vpeljava časovnih pravil.

Usmerjevalnik ima tudi zmogljiv sistem QoS ("Quality of Service"). S tem seveda preprečimo, da bi določen program oziroma določena vrst spletnega prometa zavzela prevelik del razpoložljivega spletnega priključka. Tako zagotovimo prednost pomembnejšim programom - denimo VoIP. Naprava podpira do deset hkratnih VPN povezav. Pri tem se lahko uporabniki povežejo le s spletnim brskalnikom - a žal le z IEjem, saj potrebujemo podporo ActiveX.

Tudi tu lahko rečemo, da gre za dobro napravo, ki pa je namenjena poslovnim uporabnikom, ki potrebujejo vse napredne možnosti takih usmerjevalnikov. Tako je tudi cena razmeroma visoka - 469 evrov, a lahko tudi tu dobimo doživljenjsko garancijo. Z vidika pokritosti oziroma dometa ter hitrosti ni bistveno boljša od večine dobrih usmerjevalnikov, a ima silno veliko možnosti, ki jih bodo cenili profesionalni uporabniki.

Ruckus ZoneFlex 7942

Kaj: Brezžična vstopna točka.

Zmogljivost usmerjanja: 5.

Najvišja izmerjena hitrost prenosa (brezžično): 65,85 Mb/s.

Cena: 740 EUR.

Prodaja:Telos, www.telos.si.

Za: Zmogljivost, možnosti nadzora.

Proti: Cena, ni podpore omrežjem pri 5 GHz.

Netgear Prosafe SRXN3205

Kaj: Brezžični in žični usmerjevalnik, požarni zid.

Zmogljivost usmerjanja: 5.

Najvišja izmerjena hitrost prenosa (brezžično): 117,83 Mb/s.

Cena: 469 EUR.

Prodaja: Domex, www.domex.si.

Za: Zmogljivost, število nastavitev in funkcij.

Proti: Cena, povprečne hitrosti prenosa.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki