Pro et contra
V prejšnji številki ste se razpisali o nakupovanju po eBayu. Pa ste res tako zelo prepričani, da je nakupovanje v spletu boljše od nakupovanja "v živo", v pravih trgovinah?
Jure Forstnerič: Analogno nakupovanje
Najprej moram seveda pojasniti, da nisem apriori proti spletnemu nakupovanju, še več, kar dosti ga uporabljam. A roko na srce, še vedno raje kupujem v fizični trgovini, če bom imel na izbiro, se bom načeloma raje odpravil po nakup v trgovino kot pa v splet.
Prvi razlog je povsem fizične narave, saj mi to, da lahko izdelek vlačim po rokah, nekako odgovarja. Dejansko se lahko na lastne oči prepričam, kaj kupujem, lahko preverim, kako kakovostno (ali ne) je reč narejena, koliko je velika, tesna, dolga itd. Pri spletnih nakupih je vedno težavno oceniti, kaj dejansko pomeni tisti L, M in S. Sploh, ko kupujemo iz ZDA ali z Daljnega vzhoda. Dobro, pri tehničnih nakupih to morda odpade, a se mi kljub temu zdi koristno poznati velikost in težo nekega izdelka - da o prej omenjeni kakovosti izdelave sploh ne govorim.
Naslednja prednost trgovin je pri samih prodajalcih, seveda tistih, ki vedo, kaj prodajajo. Poznam ljudi, ki božične nakupe opravijo tako, da gredo takoj do najbližjega prodajalca in ga povprašajo za mnenje, kaj kupiti, recimo, desetletnemu otroku. Dobri prodajalci seveda poznajo artikle, ki jih prodajajo, in nam znajo svetovati, znajo pojasniti razlike med njimi, torej prednosti in slabosti enega ali drugega. Marsikdaj poznajo tudi artikle, na katere se sami niti spomnili ne bi, kot se mi je že večkrat zgodilo v kaki trgovini s strojno opremo (pa ne računalniško, temveč tam, kjer kupiš žeblje in vijake).
Seveda je največji plus klasičnega nakupa to, da artikel dobimo takoj, brez čakanja. Pri nakupu prek spleta bomo vedno čakali na pošto oziroma dostavo, ta pa bo praviloma prišla ravno takrat, ko nas ne bo doma. Pošte Slovenije prav nič ne zanima, da nekateri hodimo tudi v službo. V najboljših primerih po nekaj dneh, v slabših, torej ko naročamo iz tujine, pa lahko tudi po več tednih. V teh primerih rada vmes poseže še naša carina, včasih se zgodi, da kakšna malenkost potrebuje več časa, da prebrodi njihove hodnike, kot pa da pripotuje v našo državo. Pri navadnih trgovinah je tudi nasprotni postopek lažji in hitrejši - torej v primeru uveljavljanja garancije oziroma morebitnega vračila. Vemo, kje smo nekaj kupili, ni nam treba artiklov pošiljati nazaj po pošti.
Za konec naj omenim še brskanje. Ne mislim na brskanje po spletu, temveč po policah. To nam da marsikatero zamisel za nakup, ki je prek spleta ne bi dobili. Zame je to najočitneje pri nakupu knjig, kjer počasi (za nekatere znajo biti knjigarne bolj nevarne kot črne luknje) brskam po policah, tu in tam po kaki knjigi malo prelistam, da dobim občutek o slogu pisanja. Nekaj takega omogočajo tudi spletne knjigarne, recimo Amazon, a je občutek le bleda senca tistega pravega, analognega.
Mitja Mavsar: V digitalnem je prihodnost
Iz mesca v mesec sem bolj sit analognih nakupov. Zdi se mi, da je v trgovinah vsak mesec manj prodajalcev na kvadratni meter. In večinoma gre za slabo plačane študente, ki se pred strankami najraje skrivajo, ne znajo se vesti, najhuje pa je, da o skupini izdelkov vedo manj kot jaz po 10-minutnem googlanju. Offline z užitkom nakupujem le še v majhnih butičnih trgovinah, kjer so prodajalci resnični mojstri in znalci. Pri njih rad kupim, pa čeprav dražje, da podprem te male trgovine, ki dajo dušo mestu in gospodarstvu.
V digitalnem svetu mi svetovanje ob nakupu povsem nadomestijo neodvisni testi in družabni mediji. Ponavadi kar na svoj Facebook zid napišem: "Hej, ima že kdo izkušnjo z izdelkom X?" ... Že po nekaj minutah komentira prvi prijatelj in v nekaj urah je nasvetov dovolj za dobro odločitev. In svojim prijateljem precej bolj zaupam kot nekemu študentu, ki se mu tisti dan slučajno ne ljubi niti misliti.
Marže v klasičnih trgovinah so neverjetne! V klasično trgovino grem dostikrat le pogledat izdelek ali dva in ko čez čas sklenem, kaj si bom kupil, najdem prek spleta precej cenejšo ponudbo. Oblek ponavadi ne kupujem online, čeprav se na eBayju dobijo pol ceneje. Pri tem se je pametno zanašati na znane blagovne znamke oblačil, kjer je velikost L vedno točno L, in ne enkrat M in drugič XL. In tudi če se zmotim, je poskrbljeno za vračilo brez vprašanj, v klasični trgovini pa nemalokrat naletim vsaj na prezira poln pogled.
Potežkati in pomeriti tehnično robo, je zaenkrat še problem, a že prihajajo 3d tiskalniki, kar pomeni, da bomo lahko že kaj kmalu prototip nove napravice natisnili in potipali. Zaenkrat je treba zaupati testom, ki zelo natančno opisujejo videz in občutke, pripnejo še videoposnetke in primerjalne fotografije, kar večinoma povsem zadošča.
Strinjam se, da je dostava digitalno kupljenega izdelka zelo nepredvidljiva. A vendarle se logistika spletnih trgovin s pospeškom izboljšuje. V slovenskih trgovinah z lahkoto izbereš dopoldansko ali popoldansko dostavo, da ti ni treba z listkom na pošto.
A tudi klasične trgovine so problematične takoj, ko imaš napredne želje. Zgodilo se mi je, da mi je v klasični trgovini poslovodkinja obljubila, da bodo želeno različico izdelka dobavili v enem mesecu. Po dveh mesecih me ni niti poklicala, zato sem pobrskal po spletu, naročil za 30 % ceneje v neki neznani nizozemski spletni trgovini, in čez dva dni je bil izdelek pred vrati. Dostavljen brezplačno.
