Pro et contra
Ali je res mogoče video posnetke urejati tudi na telefonu, brez računalnika? So taki izdelki sploh primerni za objavo?
Za resne izdelke, resen računalnik
Matej Šmid
Res je, da so današnji mobilni telefoni in tablice, strojno gledano, zelo blizu osebnim računalnikom, tiste, ki so stari nekaj let, pa celo presegajo. Toda strojna zmogljivost (hitrost procesorja, velikost pomnilnika) pač ni tisto, ki je pri urejanju video posnetkov ključno. Ključen je še vedno velik zaslon, tega pa tudi največji telefoni žal nimajo.
Tisti, ki trdi, da lahko na (največ) šestpalčnem zaslonu sestavi in uredi video posnetek, ki bo videti vsaj približno podoben tistim, ki jih naredijo profesionalci na resnih namiznih računalnikih, se pač precenjuje. Če bi pod »dober posnetek« šteli le osnovno obrezan video, morebiti sestavljen še iz dodatnih nekaj posnetkov, bi morda za silo še šlo. Ko pa moramo v video zmontirati še video učinke, ga podložiti z glasbo, morda sinhronizirati zvok, ki smo ga zajeli z ločeno napravo, in pri tem biti še do desetinke sekunde natančni, se izkaže, da majhen zaslon in veliki prsti pač niso prijatelji. S predebelimi prsti težko premikamo milimetrske robove filmskih trakov.
Ravno tako je nesporno, da bomo s (pol)profesionalno opremo zajeli veliko bolj kakovostne videe kot s telefonom. Res je, na soncu lahko telefonska foto avtomatika čisto simpatično deluje, a resni izdelki potrebujejo (predvsem) ročne nastavitve, in ne samodejnega prilagajanja svetlosti, belini in še čemu. Če bi radi snemali v svetlobnih razmerah, ki niso ravno optimalne, pa sploh – telefonska tipala so v tej smeri še vedno nekaj korakov za profesionalci. Zajeti posnetki bodo v takih primerih pretemni ali preveč zrnati, ko se bo vgrajeno tipalo iz teme trudilo narediti dan.
Verjetno se vsi strinjamo, da je zajemanje zvoka na telefonih trenutno še zelo daleč od tistega, kar zmorejo (pol)profesionalni mikrofoni? Pravzaprav tukaj tudi (pol)profesionalne kamere ne zmorejo prav veliko – dejansko potrebujemo mikrofon, ki je prilagojen konkretni situaciji. Naj bo to mikrofon, ki ga obesimo na človeka (t. i. bubica), ali usmerjen mikrofon, ki bo zajel le želeni del zvokovnega dogajanja.
Če bi torej radi bili kakovostni, in ne predvsem ažurni, bo ključna (pol)profesionalna oprema in – računalnik.
Mobilno je bolj ažurno
Boris Šavc
Urednik Monitorja je nedavno doživel (zanj) nenavadno izkušnjo. Na eno izmed predstavitev novih naprav je potoval s skupino sodobnih ustvarjalcev mnenj, mladih zvezd s spletišča YouTube, ki so se na vsakem koraku snemali in hkrati objavljali video posnetke na svojih kanalih. Opremljeni so bili zgolj s pametnim telefonom, s katerim so zajeli vsebino, jo obdelali in poslali v splet. Med zmajevanjem z glavo se je spomnil časov bogatejšega Monitor TVja, ko so snemali s pravimi kamerami in ekipo profesionalcev. Za vsak posnetek, ki ni trajal več kot nekaj minut, so imeli spisan celo scenarij, dela je bilo res veliko.
Kajti da, snemanje in urejanje video posnetkov z mobilno napravo krasita nenadkriljiva priročnost in spontanost. Na terenu ne potrebujemo težke in številčne opreme, vedno smo pripravljeni za delo. Ni dogodka, ki bi ga naša leča spregledala. Zajemanje nenadejanih situacij je naš osrednji posel. Čeprav občasno pogrešamo naprednejše tehnike urejanja, zmaga cenovno ugodnejši pristop, obenem pa so z napredkom pametnih telefonov veliko pridobile na zmogljivosti tudi mobilne aplikacije za urejanje video posnetkov, kar s pridom izkoriščamo.
Sodobna publika zahteva krajše in takojšnje video grižljaje, vsebinsko strnjeni izdelki so spletni mladini na splošno privlačnejši. Še večja prednost snemanja in urejanja z mobilnimi napravami je deljenje. Medtem ko klasika zahteva, da video najprej posnamemo, ga prenesemo na računalnik, obdelamo in šele nato objavimo, s telefonom vse našteto opravimo na mah. Vedno bolj priljubljeno je javljanje v živo, kjer je surova slika z mobilne naprave edina prava pot.
V grobem se strinjam z našim urednikom, kolegom iz sosednjega stolpca in drugimi, ki trdijo, da kakovosti brez trdega dela ni mogoče doseči, a ne mislim, da mlajša generacija garanja ne pozna. Priljubljeni vlogerji nikoli ne nehajo delati. V istem času, v katerem je nastala epizoda starega Monitor TVja, nadobudneži objavijo tri posnetke na spletišču YouTube, nanizajo pet objav na Instagramu ter spišejo deset družabnih sestavkov na Facebooku. Le njihov način dela, kjer osrednje mesto zaseda snemanje in urejanje video posnetkov z mobilno napravo, lahko nasiti instantno občinstvo današnjega časa.
