Pro et contra

Telefoni so računalniki, ki jih imamo vedno pri sebi. Kaj menite, se bliža čas, ko bodo postali kar edini računalniki, ki jih bomo potrebovali?

Računalnik je računalnik

Boris Šavc

znam veliko ljudi, ki pravijo, da računalnika ne potrebujejo, saj vse naredijo z zmogljivim pametnim telefonom najvišjega cenovnega razreda. Med njimi ni nikogar, ki ne bi imel računalnika, zato o njihovih trditvah upravičeno dvomim. Tako računalnik kot pametni telefon sta sicer sposobna naprednih računskih opravil in poganjanja najrazličnejše programske opreme, ki omogoča izvedbo skorajda neomejenega nabora nalog, a medtem ko je telefon primeren predvsem za pogovarjanje, pošiljanje sporočil, brskanje po spletu, branje elektronske pošte in podobno, je pri spoprijemanju z zahtevnejšo oviro edina prava izbira računalnik. Že resnejše urejanje besedila se zdi kot sizifovsko potiskanje skale na hrib, da o obdelavi fotografij, video posnetkov in delu z grafiko niti ne govorim.

Največja, če ne edina prednost pametnega telefona se skriva v mobilnosti. Napravo nosimo s seboj povsod, zato je vedno pri roki in pripravljena ubogati. Kljub številnim pozitivnim učinkom mobilnosti povzroča slednja v povezavi s telefonom velikansko škodo. Ni ga junaka, ki pred malimi zasloni ne bi preživel več svojega časa, kot je dobro za njegovo zdravje. Čezmerna raba sodobnih pametnjakovičev vodi v poslabšanje vida, nepravilno držo, poškodbe hrbtenice, zapestja, sluha, otrdel vrat, ramena in še kaj bi se našlo.

Računalniki so za povrh cenejši, za pol cene vrhunskega pametnjakoviča dobimo zmogljiv prenosnik (ali namizni PC), ki omogoča udobno delo. Za resno vsakdanje delo potrebujemo prostor tako na navideznem namizju kot v resničnosti. Prvi nam ponuja priboljške v podobi več programov na zaslonu hkrati, drugi pa nadzor z miško in tipkovnico, s katerim je olajšan vnos besedila in drugih želja posameznika ter popravljanje morebitnih napak. Dostop do informacij je v primeru večjega zaslona izdatnejši.

Pri vsakdanjem delu zgolj s telefonom hitro privre na površje še ena velika težava. Čeprav se pametni življenjski sopotniki načeloma ne kvarijo (pre)pogosto in je njihova zamenjava ob pomoči varnostnih kopij in učinkovite oblačne tehnologije največjih mobilnih operacijskih sistemov (Android, iOS) hitra in dokaj neboleča, je popravilo računalnikov lažje, cenejše in dostopno vsakomur. Računalnike je mogoče redno nadgrajevati, pri telefonih pa je tako početje praktično omejeno na širitev prostora s pomnilniškimi karticami SD ali dokup številnih privlačnih, a za delo nujnih pripomočkov. Lažje in dostopnejše nadgradnje pomenijo večjo strojno zmogljivost, ki delovnemu človeku zopet prinese kup dobrodejnih lastnosti. Podrejenosti telefona se navsezadnje zavedajo tudi izdelovalci mobilnih naprav, ki mrzlično iščejo način, kako bi pametnjakoviču razširili obzorja. Samsung je na primer napovedal navezo telefona Galaxy S8 s sidriščem DeX, ki bo zastavonošo skupaj s priključenim monitorjem, tipkovnico in miško spremenilo v zmogljiv PC, podobno nakazuje tudi Apple s svojim najnovejšim iPadom Pro.

Nismo več daleč

Matej Šmid

Res, kar se mene tiče, nismo več daleč. Telefoni imajo toliko prednosti pred (mobilnimi) računalniki, da tistih nekaj slabosti, ki jih (še) imajo, že skorajda zmorem ignorirati.

Verjetno ni treba posebej povedati, da jih imamo vedno s seboj, kar je ključna prednost, ki je v tekmi z mobilnimi telefoni pokopala tudi kompaktne fotoaparate. Z njimi torej lahko delamo kjerkoli in kadarkoli, ne le za mizo. Za prenosni računalnik potrebujemo vsaj kolena, za telefon pač ne.

Še posebej, ker so zadnje čase strojno dovolj zmogljivi za bolj ali manj vsako opravilo. Hej, profesionalci mi pravijo, da je mogoče na iPadih ustvarjati tudi profesionalno video produkcijo (tako »za televizijo«), torej se bo to kmalu dalo tudi na telefonih, le še majhen zaslon bo treba nekako »rešiti«. Telefoni so pač procesorsko enako zmogljivi kot osebni računalniki izpred nekaj let.

Še več, so tudi programsko izredno »močni«. Na voljo sta že dovolj dober približek namizne pisarne Office (Word, Excel) ter odlična slovenska tipkovnica s predvidevanjem, ki ga pri namiznih Windowsih močno pogrešam, obstaja tudi množica aplikacij za najrazličnejša opravila.

Ne nazadnje baterija zdrži ves dan, vsekakor veliko več kot pri prenosnih računalnikih, kjer se moramo ločiti od nekaj tisoč evrov, da si lahko na njih omislimo osemurni delavnik.

In, hej, kaj pa zaslon? Poznate kakšen prenosnik, ki bi ga lahko udobno uporabljali ob polnem opoldanskem soncu? Najnovejši telefonski zasloni AMOLED, kot ga premore Galaxy S8, to zmorejo. Ob močnem soncu so popolnoma berljivi in uporabni.

Povezljivost z internetom? Že, prenosniki imajo Wifi, toda telefoni imajo poleg tega tudi LTE. Povezani so vedno in povsod.

Res je, delo z napravo, ki nima tipkovnice, je v današnjem svetu še vedno nekoliko nerodno. Toda tipkovnico, povezano prek Bluetootha, lahko vedno dokupimo, lahko pa se tudi prilagodimo oz. navadimo dela brez nje. Poznam tehnološkega novinarja, ki prav vse (poudarjam, vse!) svoje prispevke piše na telefon, brez strojne tipkovnice. Napiše jih tudi kar na novinarski konferenci in jih neposredno »prilepi« na svojo spletno stran. In se pri tem zanaša na »umetno inteligenco« samopopravkov. Občudujem ga, čeprav ga morda še težko razumem, toda to je vsekakor smer, v katero gre mobilno računalništvo. Kar še posebej velja za mlade – hčerka našega urednika npr. telefon uporablja za vse, včasih celo za izdelavo predstavitev Powerpoint, ki jih od nje zahtevajo v šoli. Deluje nerodno, toda njej to pač gre od rok.

Da gre razvoj v to smer, kažejo tudi poskusi, o katerih pišemo zadnje mesece. Samsung je svoje osme galaksije prilagodil za namizno delo, in to tudi programsko, saj se ob priklopu dodatka DEX telefon spremeni v – prenosni računalnik. Enako z iOS 11 napoveduje tudi Apple – iPadi (Pro) bodo ob priklopu tipkovnice pridobili namizje, podobno sedanjemu namiznemu sistemu MacOS, in celo – datotečni sistem. Še kar noro, vsaj za Apple.