Pro et contra: Sestaviti ali kupiti sestavljeno?

Osebni računalniki so kot lego kocke, smo nekoč rekli. Še vedno so, toda ali je res smiselno sestavljati pece vsakič, ko se odločimo za nakup novega?

Seveda, koristno je in zabavno!

Boris Šavc

Od malih nog me je zanimalo, kako stvari delujejo. V naši hiši ni bilo naprave, ki je ne bi razstavil. Z radostjo se spominjam vseh tistih ur, ki sem jih prebil ob razstavljanju in sestavljanju. Danes jih ni več. Večino stvari je ob okvari lažje in cenejše zamenjati. Ob pomanjkanju časa sem tudi sam podlegel trendu. Mogoče ravno zato vsakič, ko se odločim za nakup novega računalnika PC, vsaj tega še sestavim sam.

Zabavna izkušnja sestavljanja lastnega računalnika mi vedno dostavi nepričakovano nagrado v podobi občutka dosežka in zadovoljstva ob zavedanju, da sem napravo izdelal z lastnimi rokami. Vsakič se naučim česa novega. Sestavljanje mi ponudi vpogled v delovanje in medsebojno povezanost računalniških komponent, kar je zame dragoceno znanje, saj se profesionalno ukvarjam z informacijsko tehnologijo in želim imeti čim širše znanje o njej.

Ročno sestavljanje računalnika mi omogoči, da izberem tiste komponente, ki ustrezajo mojemu stilu in potrebam. Pred časom sem se precej ukvarjal z grafiko, nato z njim pretežno igral igre, medtem ko danes ustvarjam glasbo. Nekoč je bil zame pomemben videz, trenutno navijam za zmogljivost. Morda bom pri naslednjem računalniku izbiral sestavne dele, ki bodo trajnostno naravnani. Kdo ve, važno je, da bo izbira do najmanjše podrobnosti vedno moja in da bom imel nadzor nad kakovostjo vsake posamezne komponente. V mojem računalniku ne bo delov sumljive kakovosti, saj bom tudi za manj pomembne gradnike izbral izdelke priznanih proizvajalcev z dobrim slovesom, ko gre za zanesljivost in dolgotrajnost, ter s tem zmanjšal možnost okvar.

Z optimizacijo delovanja računalnika s skrbno izbranimi komponentami si zagotovim najboljše mogoče delovanje glede na svoj proračun. Sestavljanje lastnega računalnika mi omogoči, da ustvarim močnejši računalnik, kot bi si ga sicer lahko privoščil. Izberem procesor, ki ustreza mojim potrebam, združljivo matično ploščo z želenimi funkcijami, nekaj pomnilnika RAM na zalogo, kombinacijo trdih diskov (HDD) in SSD, ki ustreza mojim potrebam po shranjevanju in hitrosti, zadostno grafiko ter zvočne zmogljivosti, vse skupaj pa namestim v ohišje, ki se ga moja boljša polovica ne bi sramovala. Ker sem vse sestavil sam, je kasnejše servisiranje v moji domeni. Odpravljanje težav in popravljanje ali zamenjava posameznih komponent sta zato zame mačji kašelj. Navsezadnje imajo posamezni sestavni deli lastno garancijsko dobo, ki je nemalokrat daljša od celotnega kompleta pri nakupu že sestavljenega računalnika. Komponente zlahka nadgradim, ne da bi moral zamenjati cel računalnik. Tako mu bom podaljšal življenjsko dobo in sebi dolgoročno prihranil kakšen stotak.

Lahko bi (še vedno), ampak zakaj bi?

Matej Šmid

Tudi sam sem od rane mladosti užival v tem, da sem si vsak osebni računalnik sestavil sam, od napajalnika naprej. In se pri tem marsikaj naučil, kar mi je pomagalo na moji profesionalni poti. Najlažji način, da razbereš, kako dejansko deluje računalnik, je pač ta, da ga razstaviš ali – še bolje – sestaviš.

Toda časi se spreminjajo, jaz pa tudi. Že kar nekaj let je tega, kar sem sestavljanje opustil, predvsem zato, ker mi je s starostjo postalo odveč brskati po premajhnih priključkih in premajhnih ohišjih. Moji prsti so vse preveč nerodni in veliki, moja dioptrija pa previsoka, da bi zmogla branje drobnih napisov na matični plošči, ki naj bi jih usmerjali. Po drugi strani so današnji hladilniki/ventilatorji v vseh oblikah tako veliki, da zahtevajo precejšnjo natančnost, ko jih umeščamo in pritrjujemo v vedno bolj premajhna ohišja. Da ne govorimo o grafičnih karticah, ki so bile včasih v obliki majhnega čipa na majhni kartici, danes pa so v obliki – velikanskega hladilnega rebra s še večjimi tremi (ali več) ventilatorji! Vsak, ki je kdaj poskusil v računalnik namestiti najnovejšo NVidijino pošast RTX 4090, bo vedel, o čem govorim!

Ne, s sestavljanjem računalnikov (naj) se danes ukvarjajo specializirana podjetja, ki imajo specializirane uslužbence, ki ob tem početju ne izgubljajo živcev. Ne bom rekel, da se sam po nakup novega računalnika odpravim ravno v Spar ali E. Leclerc, čeprav bi tudi to lahko, pa vendar – kupim računalnik, ki je že ob nakupu delujoč. Naročim ga na spletni strani, največkrat pa izberem kar enega izmed predlaganih modelov, še posebej, ko izbiram nove računalnike za poslovno rabo, za moje sodelavce. Izberem nekaj povprečnega, v rangu Intel Core i5 ali AMD Ryzen 5, 16 GB pomnilnika, nekakšen SSD, vgrajeno grafiko in to je to. Kadar kupujem za svojo domačo rabo, dodam še kaj pomnilnika, morda rahlo povečam SSD (ker filmi …) in dodam ločeno grafično kartico, če bi me (ali mojega sina) kdaj zamikalo igrati kakšno resno igro.

Priznam pa, da takoj po nakupu računalnik še vedno odprem in si ogledam njegovo notranjost. Morda iz nostalgije, kaj vem, ali pa zato, da si ustvarim vtis, koliko je v njem še prostora, če bom kdaj kaj spreminjal ali dodajal. Morda kak (še večji in še tišji) ventilator, mogoče dodatni ventilator na/v ohišju, morebiti nekoč grafično kartico RTX 5090. Zaradi česar bom skoraj zagotovo moral menjati še napajalnik.

Skratka, še vedno znam, če je nujno, le da se mi več ne da …