Pro et contra - Prepoved telefonov v šolah
Vedno več šol, ponekod pa kar držav, se odloča za delno ali celo popolno prepoved uporabe mobilnih telefonov šolah. Ni to v današnjem času nekoliko preveč restriktivni ukrep?
Telefoni v šole ne sodijo!
Boris Šavc
V sodobnem času, ko je uporaba mobilnih telefonov med mladimi skoraj vseprisotna, postaja vprašanje njihove prepovedi v šolah in drugih izobraževalnih ustanovah vedno bolj pereče. Mobilni telefoni pogosto povzročajo motnje med poukom, saj družabna omrežja, igre in druge digitalne vsebine odvračajo pozornost učencev od učnih aktivnosti.
Prepoved telefonov omogoča boljše osredotočanje na učno snov in aktivnejše sodelovanje. Raziskave kažejo, da učenci brez telefonov dosegajo boljše rezultate na testih. Raziskovalci pozitivne učinke prepovedi pripisujejo zmanjšani večopravilnosti in večji zbranosti med učnimi urami. Odvisnost od tehnologije lahko zavira razvoj kritičnega mišljenja in reševanja problemov. Prepoved uporabe mobilnih telefonov spodbuja učence, da se pri učenju zanašajo na lastno znanje in vire. Mobilni telefoni pogosto omogočajo goljufanje med izpiti ali nalogami, zato prepoved zmanjšuje možnosti za neetično vedenje in ohranja akademsko integriteto. Odstranitev telefonov iz šolskega okolja spodbuja učence k neposredni komunikaciji z vrstniki in učitelji ter tako izboljšuje socialne veščine in medsebojne odnose.
Mnogi učenci občutijo pritisk zaradi nerealnih idealov, ki jih prikazujejo družabna omrežja, zmanjšana uporaba telefonov torej pripomore k izboljšanju samozavesti in duševnega zdravja. Ker si vsi učenci ne morejo privoščiti sodobnih mobilnih naprav, prepoved telefonov prispeva tudi k zmanjšanju socialnoekonomskih razlik.
Prepoved uporabe telefonov v šolah tudi sicer vodi k splošnemu odvajanju otrok od tehnologije. Družabna omrežja so pogosto platforma za spletno nasilje, ki lahko takisto negativno vpliva na duševno zdravje učencev. Prepoved telefonov zmanjšuje izpostavljenost tem tveganjem.
Telefoni odvračajo pozornost med hojo, vožnjo s kolesom ali celo med šolskimi aktivnostmi, kar lahko povzroči nevarne situacije. Mobilni telefoni zlahka postanejo orodje za snemanje ali fotografiranje brez dovoljenja in pripeljejo do kršitev zasebnosti. Prepoved pomaga zaščititi tako učence kot učitelje. Neomejen dostop do spleta prek telefonov povečuje možnost izpostavljenosti neprimernim ali škodljivim vsebinam.
Na koncu moram omeniti še splošno zdravje, ki ob prekomerni rabi telefonov in druge tehnologije opazno trpi. Omejena uporaba zaslonov, zlasti pred spanjem, omogoča učencem bolj kakovosten spanec, kar se pozna pri boljši zbranosti in splošnem počutju. Manj uporabe telefonov spodbuja učence, da več časa preživijo pri fizičnih aktivnostih in zmanjšajo sedeči način življenja, kar zmanjšuje tveganje za debelost.
Bodimo vendarle malce manj stari!
Matej Šmid
Naj začnem kar z mislijo, ki sem jo na to temo prebral pred kratkim, hm, morda ravno v tokratnem Monitorju – prepoved mobilnih telefonov v šolah v osnovi nima nobene povezave s prepovedjo tehnologije, navsezadnje tudi branje knjig ali časopisov med poukom nikoli ni bilo dovoljeno. Razumem, gre za odstranjevanje motečega dejavnika, vendar so današnji telefoni lahko tudi vse kaj več kot le to.
Popolnoma razumem starejše ljudi, ki se ob pogledu na najstnike, »ki vedno bulijo v telefon«, zgrozijo. Navsezadnje je to obnašanje nekaj, ob čemer oni sami niso zrasli, zato je zanje nenaravno. Verjetno (ne vem, nisem dovolj star) so se podobno nad njimi zgražali njihovi starši, ko so – o, groza – gledali televizijo, morda celo še vedno tudi brali knjige. Niso bili zunaj, na zraku, niso obdelovali polj, niso se družili z družino, ob ličkanju koruze. Saj razumete, kam merim, mar ne? Vsaka generacija ima svoje navade in posebnosti in vsaka zase meni, da je najpametnejša, vse, kar počnejo njihovi nasledniki, pa je narobe in škodljivo. In tako je napačna in škodljiva tudi redna uporaba pametnih telefonov, tudi v šolah.
Toda danes je svet zelo drugačen, kot je bil eno generacijo prej, danes se svet gleda skozi zaslone, vedno bolj in skoraj ekskluzivno skozi telefonske zaslone. Tudi v šolah. Seveda je popolnoma jasno, da bi bilo narobe, če bi otroci in mladostniki v telefone zrli tudi med poukom (kot bi bilo narobe, če bi med poukom brali kriminalke). Razen, ko bo nekoč kmalu postalo jasno, da so tudi tam dovolj koristni – upam si trditi, da ni daleč čas, ko bomo učencem prek telefona dovolili (in jih k temu celo spodbujali) uporabo umetnointeligenčnih robotov. Danes je sicer še navaden gugl prepovedan, toda ne vidim razloga, da bi tako ostalo tudi v prihodnosti. Zakaj bi se učili na pamet podatke, ki so v modernem svetu na dotiku roke (telefona), dajmo se raje učiti, kako smiselno uporabiti in povezati tako pridobljene podatke.
In seveda, če s vrnem korak nazaj – telefoni v rokah današnjih mladostnikov niso le učno orodje, so tudi orodje za socialno udejstvovanje. »Mularija« se danes ne pogovarja, ampak si piše. Kaj piše, prepira se v pogovornih aplikacijah, pošilja si emodžije, objavlja samobrisoče se fotografije. Zvečer se namesto na pivu dobiva ob igrah, ki tečejo v oblaku, s slušalkami na glavi in z mikrofonom pred usti.
Svet se je spremenil in prav nobene prepovedi, take ali drugačne, ga ne bodo postavile nazaj, tja, kjer je bil v času naše generacije.
