Pro et contra – Prenosniki ali namizniki
Prenosniki so strojno manj zmogljivi od namiznih računalnikov, pa vendar – ali niso dovolj za veliko večino opravil?
Dražji so!
Boris Šavc
V službi že nekaj časa opažam, da uporabniki naročajo zgolj prenosne računalnike. Pa vendar počasi spoznavamo, da je večina tovrstne opreme nepotrebna oziroma bi jo dostojno nadomestili namizni računalniki, ki so še vedno neprekosljivi, ko gre za zmogljivost, prilagodljivost in predvsem stroškovno učinkovitost. Primernejši so za vse tipe uporabnikov, od grafičnih oblikovalcev do podatkovnih analitikov. Namizni računalnik je preprosto najboljša izbira za zahtevne naloge, obenem pa spotoma skrbi za pravico do odklopa, ki je letos postala pereča tema tudi na sončni strani Alp.
Namizni računalniki podpirajo najnovejše procesorje, grafične kartice in module s pomnilnikom RAM, ki omogočajo izvajanje zahtevnih aplikacij. Nadgradnja posameznih komponent je enostavna, pri čemer je treba zagotoviti le, da napajalnik podpira večjo porabo energije in da so komponente združljive z matično ploščo. Večji prostor v ohišju namiznega računalnika pomeni boljše hlajenje. Večji ventilatorji, hladilna telesa in možnost vgradnje hlajenja s tekočino zmanjšujejo možnost okvar in zagotavljajo boljše delovanje sistema.
Veliki monitorji, ločljivost 4K in možnost uporabe več zaslonov hkrati izboljšajo produktivnost, še posebej pri programiranju, grafičnem oblikovanju in analizi podatkov. Namizni računalniki imajo običajno močnejše procesorje in grafične kartice, ki omogočajo boljšo podporo visokoločljivostnim zunanjim napravam. Z nastavljivo višino in kotom monitorja lahko zmanjšamo bleščanje in obremenitev oči, kar je s prenosniki težje doseči brez dodatne opreme. Zunanji zaslon (eden ali več) lahko sicer uporabimo tudi v povezavi s prenosniki, vendar potrebujemo za to dodatne priklopne postaje in kable HDMI, kar zmanjša udobje in negira njihovo poglavitno prednost – prenosljivost. Enako velja za miške in tipkovnice, priključene v namiznike, kjer je že vsaka cenejša izbira v večini primerov boljša od opreme prenosnika. Namizni računalniki omogočajo prilagoditev tipkovnice, monitorja in delovnega okolja za boljšo ergonomijo. Če želimo enako storiti s prenosnikom in mu dodeliti vlogo stacionarnega računalnika, imamo dodatne stroške in slabšo strojno opremo.
Na koncu je tu še cena. Namizni računalniki so v osnovi cenejši od prenosnikov ter imajo nižje stroške lastništva. Komponente so cenejše in enostavno zamenljive. Namesto da zamenjamo celoten sistem, lahko nadgradimo le posamezne dele, kar nam na dolgi rok prihrani precej denarja. Danes imamo po večini s sabo vsaj pametni telefon, ki nam zagotavlja povezljivost s svetom in omogoča najnujnejša opravila. Če nosimo s seboj še prenosnik, je delo vedno z nami, nedavno uzakonjena pravica do odklopa pa težje izvedljiva ter opravičljiva.
Da, prenosnik je vse, kar potrebujem
Matej Šmid
Res je, kot smo lahko prebrali tudi v tokratnem Monitorju – prenosniki so ob podobni ceni in nazivno enakih komponentah lahko celo dvakrat počasnejši od namiznih računalnikov. Toda časi, ko smo za vsako novo različico pisarniškega paketa Microsoft Office potrebovali tudi nov računalnik, so že davno mimo. Danes so za 99 odstotkov opravil (med katere ne štejem iger 3D!) dovolj zmogljivi že povprečni računalniki, med njimi pa so seveda tudi prenosni računalniki.
Ali se Word in Excel po dvojnem kliku odpreta v dveh milisekundah ali petih, verjetno res ne zanima prav nikogar. Kako hitro se (v milisekundah) naloži spletna stran, prav tako danes ni odvisno od tega, ali je v računalnik vgrajen procesor za 100 ali 1.000 evrov, ampak bolj od tega, koliko evrov vsak mesec nakažemo svojemu ponudniku interneta. Ravno tako so že zelo daleč časi, ko se je strojna oprema kvarila kot po tekočem traku in smo nekateri doktorirali iz servisiranja hitro dostopnih komponent v namiznem računalniku. In se križali, ko/če je/bi bilo treba kaj takega početi s prenosnim računalnikom. Danes računalniki pač delujejo, če slučajno vendarle ne, jih prepustimo lokalnemu servisu oziroma jih v podjetju enostavno zamenjamo v celoti.
Od argumentov, ki jih je na levi strani naštel kolega Boris, torej ostane le dejstvo, da so prenosni računalniki dražji od enako zmogljivih namiznih modelov, kar nesporno drži. Je že tako, da je v tehnologiji manjše vedno tudi dražje, tako kot smo tega vajeni že na relaciji telefoni – tablice. Toda majhnost ima svoje ključne prednosti, zaradi katerih so danes prenosniki tisti, ki so daleč najbolje prodajan segment osebnega in poslovnega računalništva. Majhne, 13- in 14-palčne prenosnike marsikdo s seboj nosi neprestano. V službo, iz službe in celo na dopust. Resda je mogoče s telefonom danes narediti marsikaj, vendar je (prenosni) računalnik tisto delovno kljuse, brez katerega se ne da. Le odpremo ga in na voljo imamo cel svet. Povežemo se prek telefonove deljene povezave ali lokalnega omrežja Wi-Fi in že dostopamo do pisarniških datotek v oblaku, do podjetja prek VPN, do oblačne elektronske pošte. To lahko počnemo v hotelu, na plaži, v letalu ali – doma. V domači pisarni ali kar na mizi v jedilnici.
Ne potrebujemo namenske delovne sobe ali mize, na kateri bi namizni računalnik trajno zasedal prostor, ampak prostor zasedemo po potrebi. Tako kot po potrebi prenosnik doma ali v podjetju razširimo z večjim monitorjem (ali z dvema ali s tremi), večjo tipkovnico in udobno miško.
