Priporočena pisma tudi elektronsko

Objavljeno: 30.6.2020 | Avtor: Matej Huš | Kategorija: Preizkusi | Revija: Julij-avgust 2020

V 21. stoletju se zdijo skakanje na pošto, pošiljanje priporočenih pisem in vestno shranjevanje preganjenih lističev, ki potrjujejo oddajo neke pošiljke, nekolikanj anahronistični. Eden izmed ponudnikov elektronskega pošiljanja pisanj je kar Pošta Slovenije s svojo storitvijo PoštAR.

Elektronska pošta je z nami že slabih petdeset let. Ker je nastala v nekem povsem drugem obdobju za neki zelo drugačen namen, nima vgrajenih mehanizmov za zagotavljanje pristnosti sporočil, dostave in vročitve. Izgovori, da kakšno sporočilo ni prispelo na cilj, so običajno zgolj izgovori, a dokazljivost ostaja problem. Ker nič ne kaže, da se bo elektronska pošta poslovila, se problem krpa na različne načine. Eden izmed njih, ki je priznan tudi v zakonodaji, so varni elektronski predali. PoštAR je storitev (skladna tudi z evropsko uredbo EIDAS) Pošte Slovenije, ki je ena izmed ponudnikov. Z njo so leta 2017 nadomestili predhodnika (moja.posta.si), seveda pa niso edini ponudnik podobnih storitev (zelo popularen je še vep.si).

Koncept delovanja je preprost. Namesto da bi imeli poseben varen elektronski predal, iz katerega bi pošiljali elektronsko pošto, PoštAR prevzame funkcijo zaupanja vrednega posrednika. Pismo pošljemo prek spletnega vmesnika, za kar dobimo tudi potrdilo o oddaji. Druga možnost je pošiljanje kar prek običajnega odjemalca, le da moramo elektronskemu naslovu prejemnika dodati postar.eu (na primer ime.priimek@gmail.com.postar.eu). Na drugi strani prejemnik potrdi prejem na enega izmed prednastavljenih načinov, nato pa PoštAR pošiljatelju dostavi povratnico. Hkrati nudijo tudi predal za prejemanje pošte, ki jo, na primer, prejmemo na ime.priimek.gmail.com@postar.eu.

Načinov prevzema je več. Privzeto gre z digitalnim potrdilom, ki ga mora imeti prejemnik izdanega in vpisanega z identičnim elektronskim naslovom, kamor je bilo poslano.

Na voljo so različni načini pošiljanja. Tako imenovano navadno pismo lahko pošljemo brezplačno, moramo se le registrirati. Za registracijo potrebujemo digitalno potrdilo enega slovenskih izdajateljev (SIGEN-CA, HALCOM-CA, PoštarCA, ACNLB), s čimer jamčimo za istovetnost pošiljatelja. To zadostuje, nato pa lahko prek spletnega obrazca sestavimo elektronsko sporočilo, ki mu priložimo do 10 MB priponk. Ko kliknemo Pošlji, bomo dobili bomo potrdilo o oddaji, kjer se naša povezava s pismom konča. V pregledu zgodovine bomo videli zgolj, kdaj je bilo odposlano. Ne bomo mogli izvedeti, ali in kdaj je bilo dostavljeno. Prejemnik bo dobil pismo kot običajno v svoj poštni predal.

Ostale storitve pa so plačljive, a ob prvi registraciji dobimo kupon za dvotedensko brezplačno testiranje. Sicer pa jih plačamo s kreditno kartico ali z Moneto. Ob plačilu storitve dobimo digitalno znamko, ki je v resnici datoteka XML. Če želimo sporočilo poslati prek svojega odjemalca ali lastnega spletnega vmesnika (npr. Gmaila), moramo sporočilu priložiti to znamko in prejemnikovemu naslovu dopisati postar.eu. Pri pošiljanju prek spletnega vmesnika PoštAR nič od tega ni potrebno.

Pri pošiljanju priporočenega ePisma, ki stane 0,46 evra (papirnato priporočeno pismo je vsaj 1,51 evra, odvisno od teže), pa prejemnik v svoj elektronski predal prejme zgolj obvestilo, da ga čaka priporočeno pismo, od koga je in kakšno zadevo smo navedli. Pri pošiljanju lahko določimo, koliko dni (privzeto: 15) pismo čaka, da bo prejemnik izvedel prevzem, lahko nastavimo ponovno pošiljanje po preteku in izberemo načine vročitve. Šele ko prejemnik prevzame pismo, bo videl njegovo vsebino.

In načinov prevzema je več. Privzeto gre z digitalnim potrdilom, ki ga mora imeti prejemnik izdanega in vpisanega z identičnim elektronskim naslovom, kamor je bilo poslano. Prejemnik mora namestiti poseben program PoštAR, v katerem odpre v obvestilnem sporočilu prejeto povezavo. Program nato preveri nameščena digitalna potrdila, in če najde ujemajočega (glede na e-naslov), dovoli prevzem sporočila. Pri preizkušanju tega načina smo imeli nemalo težav. Na prvem računalniku z Windows 10 program PoštAR ni deloval, temveč je prikazal le prazno belo okno, prevzemanje pa je trajalo v nedogled. Težave nam ni uspelo rešiti. Na drugem je šlo brez težav, a šele ko se nam je posvetilo, zakaj se pritožuje, da digitalna potrdila niso nameščena. Firefox, kjer so bila nameščena, uporablja lastno shrambo, ki v okolju Windows ni globalno vidna (v nasprotju z Internet Explorerjem in Chromom). Šele ko smo izvozili potrdilo in ga uvozili v globalno shrambo, je šlo brez težav. In pošiljatelj je po prevzemu pisma dobil potrdilo o uspešni vročitvi. Deluje tudi na MacOS, medtem ko podpore za Linux ni videti. V resnici pa obstaja, le dobro skrita je! Na dnu strani je treba klikniti možnost starejše aplikacije, ki omogoči prenos komponente Java, ki deluje tudi na Linuxu.

SLIKA potrdiloprebrano.png Ko prejemnik prevzame pismo, pošiljatelj prejme obvestilo o vročitvi.

Kdor zadeve ne želi zapletati, lahko pri pošiljanju označi, da je mogoč prevzem bodisi brez digitalnega potrdila (s preprostim klikom na prejeto povezavo) ali pa z vnosom kode, ki jo dobi na telefonsko številko in jo je vnesel pošiljatelj. V obeh primerih digitalno potrdilo ni potrebno.

Tretja možnost pa je pošiljanje elektronskih pisem po ZUP (zakon o splošnem upravnem postopku), kjer se vročitev opravi osebno v skladu z zakonodajo (torej strogo z digitalnim potrdilom). Takšna vročanja pisanj imajo v upravnih postopkih enako veljavnost kakor papirnata.

Ali elektronsko različico priporočenih pisem potrebujemo? Nikakor ne, tako kot ne potrebujemo računalnika za pisanje besedil ali avtomobila za premikanje po svetu. Nam pa v nekaterih primerih olajša življenje. Po zakonu o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (ZEPEP) je overjen elektronski podpis enakovreden lastnoročnemu. Elektronsko pošiljanje priporočenih pisem pomeni, da to lahko naredimo od koderkoli ali ko so pošte zaprte. Podobno velja tudi za prejemanje v varen elektronski predal (kamor nam bodo državni organi pisali le, če bodo od tam pisali prvi oziroma če bomo izrecno tako želeli).

Res pa je tudi, da državni organi običajno za vsako elektronsko sporočilo, tudi povsem navadno, pošljejo potrdilo o prejemu. Za razna poizvedovanja to načelno zadostuje. V uradnih postopkih pa s Fursom komuniciramo prek eDavkov, veliko upravnih postopkov izvedemo tudi prek eUprave – v nobenem od teh primerov ne potrebujemo priporočenih ePisem. Za elektronsko komunikacijo s sodišči, na primer, je elektronski varen predal nujen ali pa med podjetji, kjer naj bi bilo uporabnikov storitve že 150.

Mimogrede, ob preizkušanju storitve v ponedeljek okrog 23. ure je spletna stran storitve nenapovedano ugasnila. Sicer je trajalo le 15 minut, a če bi ravno lovili kakšen rok, bi bilo to hudo neprikladno. A prav možnost oddaje kadarkoli je ena izmed prednosti, ki jo Pošta Slovenije navaja (poleg nižje cene in prijaznosti okolju, čemur ne moremo oporekati).

PoštAR.eu

Elektronsko vročanje in prejemanje (priporočenih) pisem

Kje: www.postar.eu

Cena: 15 dni brezplačno, priporočeno pismo 0,46 EUR, pismo po ZUP 0,70 EUR, hranjenje v varnem arhivu 0,30 EUR.

Za: Preprosto pošiljanje pisem, trikrat ceneje od papirnate različice, predal za prejemanje pisem.

Proti: Za prejem potrebna namestitev muhaste podpisne komponente, težko usposobiti na Linuxu.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki