Pojem, ker iščem
Le kdo se še spominja, kako so bili iskalniki videti pred desetletjem? Kakšen Yahoo je imel poindeksiranih ravno toliko strani, da si jih lahko brez večjih težav pregledal kar v zgledno urejenih kategorijah. Tudi Altavista je ponavadi za geslo prikazala nekaj deset zadetkov, ki jih je uporabnik zlahka pregledal. No, časi so se spremenili, iskalniki so se razbohotili, očitno pa nastaja potreba tudi po drugačnem načinu iskanja, ne zgolj po tipkanju ključnih besed v iskalnik.
Nečesa takega so se domislili v podjetju Melodis, specializiranem za prepoznavanje zvoka in izdelavo iskalnikov. Tako so izdelali iskalnik Midomi, ki je namenjen iskanju skladb tako, da jih kratko malo zapojemo, "zabrundamo" ali zažvižgamo.
Samo iskanje je nadvse preprosto. Potrebujemo le mikrofon, ki je priključen na vhod zvočne kartice (in seveda pravilno nastavljen, tako da sploh imamo signal), in nekaj posluha. V iskalniku izberemo "search", začnemo "izvajati" in iskalnik naj bi nam povedal, za katero skladbo gre. Oziroma, bolje rečeno, upamo lahko, da bo iskalniku našo skladbo uspelo najti. Midomi je namreč vsaj zaenkrat še precej nezanesljiv iskalnik. Najprej zato, ker je rezultat iskanja odvisen od zbirke podatkov, ki jo ustvarjajo sami uporabniki. Ti bi namreč morali, da bi se sistem učil, tudi neprepoznavne pesmi, ki so jih odpeli, iskalniku "predstaviti", tako da bi lahko vzorec zapisal v zbirko podatkov. Čim večja je zbirka, tem večja je možnost uspeha. Po pričakovanju je rezultat še kar soliden pri novejših uspešnicah, pri manj znanih, pa tudi pri starejših skladbah pa iskalniku hitro poide sapa. To je verjetno posledica tega, da zbirko polnijo predvsem mlajši ljudje. Poleg tega na rezultat iskanja zelo vpliva tudi natančnost uporabnika pri predstavljanju skladbe - torej kako dobro skladbo res pozna, da jo ustrezno "predstavi". Ne nazadnje je natančnost zadetka precej odvisna tudi od kakovosti mikrofona in zvočne kartice, ki jo ima računalnik.
Tako se je izkazalo, da iskalnik največkrat ne najde prave pesmi, ki jo iščemo, in to večinoma tudi prizna, včasih pa je prepričan, da smo odpeli kakšno povsem drugo pesem, kot smo jo v resnici. Ker vseh skladb, ki nam jih predlaga kot možne približke tistega, kar smo odpeli, ne moremo slišati, je pogosto tudi težko ugotoviti, ali iskalnik nemara ni navedel tudi skladbe, ki smo jo iskali. No, je pa skoraj vse skladbe, ki jih je navedel, mogoče kupiti ... In prav to je verjetno tudi edini pravi razlog, zakaj je Midomi sploh nastal. Pač še en sistem za prodajanje glasbe. Na očitno zasičenem trgu je treba iskati tudi drugačne načine za promoviranje svoje ponudbe. No, je pa iskalnik kljub vsemu zanimiv, ker se je njegova natančnost v nekaj mesecih vendarle opazno izboljšala - a je še vedno daleč od resnično uporabne vrednosti.
Kdo ve, morda pa nakazuje na to, da bomo nekoč tudi v Googlu lahko namesto tipkanja uporabljali glas, kar bi bilo dobrodošlo predvsem za rabo z mobilnimi napravami, pa tudi za ljudi z omejenimi gibalnimi sposobnostmi. Drugi pa bomo verjetno še vedno raje tipkali, ker je to veliko hitreje in manj odvisno od posluha.
Iskalnik kot najboljši približek pogosto najde popolnoma različne skladbe.
Midomi
Kaj: Iskalnik glasbe ob pomoči glasu.
Kje: www.midomi.com
Za: Zanimiva zamisel.
Proti: Bolj ali manj ne deluje.
