Objavljeno: 29.11.2016 | Avtor: Matjaž Klančar | Monitor December 2016

Poceni, toda …

Poceni, toda …

V žepu nosimo računalnik, ki je še veliko zmogljivejši od tistega, ki ga imamo na mizi, saj premore vsaj še sprejemnik GPS in kopico tipal. Ali nas sploh še preseneča, da njegova zmogljivost mika marsikoga, od podjetij do držav?

Naj povzamem novico, ki se je po spletu kotalila nekaj dni, nato pa poniknila v množici drugih, tako kot smo že vajeni. Raziskovalci varnosti so ugotovili, da množica androidnih telefonov manj znanih blagovnih znamk s Kitajskega (zapisalo se mi je »kitajski telefoni«, a je to menda slabšalni izraz, mi pravijo) počne še vse kaj drugega kot le tisto, kar jim ukažejo uporabniki. Res, na njih sicer teče Android, operacijski sistem, ki mu, recimo, lahko zaupamo, ker je plod razvoja resnega svetovnega podjetja, a tam teče tudi nekaj programskih storitev, ki so tam zato, da različnim podjetjem v proizvodno/prodajni verigi prinašajo dobiček. Tudi v Monitorju smo že videli »kitajske« telefone, ki si ta dobiček predstavljajo v obliki oglasnih sporočil, ki se prikazujejo kar na domačem zaslonu telefona. Toda tu gre še za veliko več – programske storitve podjetja Adups namreč zajemajo množico podatkov in jih v šifrirani obliki pošiljajo na sedež podjetja, v Šanghaj. Podatki, ki tako letijo v Azijo, so skorajda vsi, do katerih ima telefon dostop, razen osebnih gesel (zaenkrat?) in fotografij. V Adupsu imajo tako dostop do vseh SMSov (vsebine teh sporočil!), osebnih imenikov s polnimi številkami, zgodovino klicev in seveda – natančno lokacijo. Rekel bi, da so le pomisleki s pasovno širino »krivi«, da si niso prilastili tudi polnih zvočnih in video zapisov komunikacij, ki jih opravljajo uporabniki. Kajti vse to bi zagotovo lepo obogatilo njihove zbirke podatkov »Big data«, kot jih poimenujejo. Najlepše je to, da se podjetje pohvali s tem, da njihovo programsko opremo »uporablja« več kot 700 milijonov uporabnikov na telefonih 400 blagovnih znamk.

Lakonično izjavljajo, da je bila prodaja tako opremljenih telefonov na zahodnih trgih (Amazon, ameriški Best Buy) le napaka. Ker prisluškovanje azijskim uporabnikom je pa očitno OK, ali kako?

Te »blagovne znamke« so, bodimo realni, največkrat le sestavljavci »lego kock«, ki poskušajo za kar najmanj denarja sestaviti telefon, ki bo kupcem kar najbolj zanimiv. Tudi v Monitorju smo že ugotavljali, da so si nekateri »kitajci« med seboj podobni kot jajce jajcu, drugi pa so si enaki vsaj v nekaterih strojnih ali programskih podrobnostih. V želji, biti kar najcenejši, pač vzamejo »s police« tisto komponento, ki jim trenutno najbolj »sede«. In komponente podjetja Adups so očitno zelo sedle – bile so (predvidevam) poceni, Adups pa je z analizo ukradenih podatkov zagotovo zelo lepo služil. Vsaj do odkritja tega početja – ob objavi se je namreč kar nekaj izdelovalcev telefonov od njih ogradilo (češ, da sploh niso vedeli, kaj se dogaja), drugi so se javno razburili, ker so jih nekateri zapisi sploh povezali z dogajanjem. Tretji pa – lakonično izjavijo, da je bila prodaja tako opremljenih telefonov na zahodnih trgih (Amazon, ameriški Best Buy) le napaka. Ker prisluškovanje azijskim uporabnikom je pa očitno OK, ali kako?

Da, telefon je v resnici računalnik z nameščenim Linuxom, zato lahko počne marsikaj. Spomnim se našega prvega testa specializiranih prisluškovalnih aplikacij, ki jih lahko popolnoma zakonito kupimo in malce manj zakonito namestimo svojim otrokom, partnerjem, sodelavcem. In jim prestrezamo celotne komunikacije, s pogovori vred, v živo. Pet let je že tega, pa se iz laične sfere naših medijev (televizija) še vedno redno obračajo na nas, da delovanje teh aplikacij prikažemo še enkrat, v praksi. Ker običajni uporabniki telefonov kar nekako ne morejo verjeti, da je to mogoče, pa še prav nič težko ni. Le nekaj deset evrov stane.

Bo navdušenje nad pametnimi telefoni zaradi takih razkritij morda upadlo? Ne bo. Dokler se nepridipravi (posamezniki, podjetja, države) ne bodo dotikali uporabnikove denarnice (e-banke) ali morda zasebnosti (intimne fotografije), bo vse OK. Ljudje pozabij(m)o. In jim(nam) je vseeno.

• • •

Za konec pa še dobra novica – Monitor lahko spet berete tudi na mobilnih napravah, saj smo pripravili aplikacije, ki delujejo na telefonih in tablicah Apple/Android. Upam, da vam bodo všeč.

Povezave:

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

Najbolj brano

  • Samovozeči taksi opazil orožje pri potnikih, ustavil in poklical policijo

    Waymov samovozeči taksi v San Franciscu je opazil, da sta se vanj usedla dva najstnika, ki sta imela pri sebi strelno orožje. Tedaj je samodejno zapeljal na rob ceste, se ustavil in poklical policijo. Policisti so najstnikoma orožje zaplenili.

    Objavljeno: 15.9.2026 07:00
  • Jensen Huang, Nvidia - Ne, umetna inteligenca nas ne bo pogubila

    Če redno spremljate novice o umetni inteligenci, ste v zadnjih letih lahko dobili vtis, da nas čaka le še nekaj mirnih božičev. Umetna inteligenca naj bi nam vzela službe, postala pametnejša od svojih ustvarjalcev, se naučila izboljševati samo sebe in, če gre verjeti najbolj črnogledim napovedim, prej ali slej ugotovila, da smo ljudje predvsem nepotreben strošek. Tudi v Monitorju smo o takšnih opozorilih že večkrat pisali.

    Objavljeno: 21.9.2026 07:00
  • Evropski, odprtokodni in brezplačni Office je tu

    Evropski odprtokodni pisarniški paket Euro-Office, ki je nastal z odcepom iz OnlyOfficea, z novo izdajo dobiva tudi namizno različico. Doslej je deloval le kot aplikacija v brskalniku, z verzijo Hub 26 Summer pa bo prinesel tudi samostojni program za lokalno uporabo.

    Objavljeno: 18.9.2026 05:00
  • Vojaški letalnik namesto GPS-a uporablja meritve magnetnega polja

    Ameriški vojaški gigant Northrop Grumman je predstavil brezpilotni letalnik, ki deluje tudi ob izpadu ali motnjah satelitske navigacije. Letalnik Lumberjack ima kvantne senzorje magnetnega polja, da lahko zaznava malenkostne spremembe, iz katerih izračuna svojo lokacijo.

    Objavljeno: 16.9.2026 07:00
  • Bolnišnica si je pobrisala desetletje izvidov

    V kliničnem centru v britanskem Nottinghamu so zaradi napake službe za informatiko izgubili več kot desetletje izvidov v porodniškem oddelku. Incident se je zgodil 18. avgusta letos in je posledica človeške napake. Odkrili so jo že nekaj minut po dogodku in do danes obnovili vsebino, ne pa tudi podatkov o dostopih. Napaka ne bo vplivala na oskrbo, zatrjujejo odgovorni.

    Objavljeno: 23.9.2026 07:00
  • Namesto menjave strojne opreme CERN menja Linuxovo distribucijo

    Povsem spodobni kosi strojne opreme lahko nenadoma zastarijo, ko se proizvajalci programske opreme odločijo, da jih ne bodo več podpirali. To se je zgodilo celo v CERN-u, pa čeprav uporabljajo odprtokodno programsko opremo. Zato bodo na računalnikih, ki krmilijo specializirane instrumente, RHEL zamenjali z Debianom.

    Objavljeno: 14.9.2026 07:00
 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji