Po vzponu lahko sledi le padec

V zadnjem času je slišati vse več komentarjev, namigov in odprtih vprašanj, ali se zlati časi družbe Google bližajo koncu. Podjetje je v vseh teh letih ustvarilo imperij, ki se ukvarja z neverjetnim številom dejavnosti, to pa zmanjšuje osredotočenost na nekaj pomembnih, ključnih področij. Googla, kot smo ga po izdelkih in vrednotah poznali še do včeraj, menda že lep čas ni več. Nasloviti skuša vsakogar in vsako storitev, ki bi lahko ogrozila njegovo spletno prevlado. V zadnjem času je gromozansko vložil v družabno omrežje Google+, to pa odžira energijo in tudi ustvarjalnost na drugih področjih. Vse skupaj je lepo opisal nekdanjih microsoftovec, od nedavna tudi nekdanji googlovec, James Whitaker, ko je v javnem pismu povzel srž problema, ki pesti Google.

13. 3.

Posrednih dokazov, da Google popušča na nekaterih področjih, medtem ko želi doseči več z Google+, je cel kup. Strategija na področju večpredstavnosti je, milo rečeno, zmedena. Googlov TV je bil doslej prej polomija kot uspeh, viri poročajo o tem, da je precej internega rivalstva med posameznimi oddelki, zato je politika družbe neusklajena. Mnogi zaskrbljeni gledajo na YouTube, ki naj bi nekega dne menda postal platforma za plačljive storitve, a vse kaže, da ob takem tempu in strategiji nima možnost za preboj na prvo mesto. Pa še nekaj - konec februarja je predsednik Eric Schmidt napovedal, da bo prodal skupno 2,4 milijona delnic (vrednih kar 1,5 milijarde dolarjev!). Menda je ta prodaja del načrtovanega in napovedanega dezinvestiranja. Toda mnogi znajo povedati, da tisti s pravimi informacijami vedno naredijo prave poteze.

29. 9.

Windows 8 bo nedvomno prinesel veliko zanimivih in koristnih novosti, toda obeta se nam tudi nekaj neprijetnih stvari. V zadnjem času je veliko žolčnega razpravljanja o tem, da bi Microsoft v operacijski sistem vgradil možnost, s katero naj bi lahko na daljavo in brez poprejšnjega dovoljenja zbrisal aplikacijo iz uporabnikovega računalnika. Microsoft sicer trdi, da naj bi bila ta možnost povezana le s programi, kupljenimi prek spletne trgovine Windows App Store, vendar bo to najbrž pomirilo le malokoga. Dejstvo je, da je tako "stikalo" že danes na voljo v operacijskih sistemih Apple iOS in Google Android, pa se ljudje tega očitno ne zavedajo. Kljub temu strokovnjaki opozarjajo na možnost, da bi hekerji lepega dne razkrili način aktivacije te funkcije in jo uporabili za brisanje uporabnikov v računalnikih. Počakajmo, pa bomo videli, ali lahko kaj takega sploh preživi preizkus javnosti.

12. 3.

Storitve v oblaku napredujejo hitreje, kot se pravzaprav zavedamo. V Gartnerju menijo, da bomo že čez dve leti večino digitalnih vsebin in informacij hranili v oblaku. V tem smislu naj bi oblak postal novo središče digitalnega življenja in v tej vlogi nadomestil današnji domači osebni računalnik. Leta 2014 naj bi bila večina mobilnih naprav tesno povezana s storitvami v oblaku, nastajati pa bo začela nova kategorija programov, ki bodo predstavljali naslednjo razvojno stopnjo v primerjavi z današnjimi appsi. Za razliko od teh naj bi bili v oblaku, znali pa se bodo sproti prilagajati različnim napravam in njihovim posebnostim.

14. 3.

Vsa ta usmeritev v oblak in v internet povezanih mobilnih naprav bo znatno vplivala na porabo internetne pasovne širine. V družbi IDC na primer napovedujejo, da bo leta 2015 prenos podatkov kar 10-krat večji od tega, čemur smo bili priča v zadnjih dveh letih. Po projekcijah naj bi se mesečna poraba pasovne širine z 9665 petabajtov leta 2010 povečala na 116.500 petabajtov leta 2015. Na leto naj bi se poraba povečevala za okoli 50 % pri fiksnih omrežjih in kar 100 % pri mobilnih omrežjih. Čedalje večje hitrosti prenosa do končnih uporabnikov bodo porabo samo še povečale, zlasti na področju večpredstavnih vsebin.

21. 2.

Ali lahko družabna omrežja ogrozijo telekomunikacijske operaterje? Analitska družba Ovum je izračunala, da so operaterji leta 2011 izgubili kar 13,9 milijarde dolarjev zaslužka pri kratkih sporočilih SMS, ki so jih nadomestile storitve za spletno kramljanje. Raziskava sicer ni predstavila podatka, koliko so ta podjetja povečala zaslužek po zaslugi povečanega internetnega prometa zaradi kramljanja. Toda razlika v ceni obeh storitev je očitno kljub vsemu tolikšna, da so številni operaterji že zaskrbljeni. Nekateri menijo, da bi tak trend povečal možnost podražitve podatkovnih povezav, s tem bi krili izpad prihodka od sporočil SMS.

8. 3.

Veliki izdelovalci pospešeno razvijajo tehnologije, s katerimi bodo presegli omejitve današnjih ožičenih povezav v elektronskih vezjih. Zanimivo, da je v ospredju tudi družba HP, ki jo sicer poznamo predvsem kot izdelovalce naprav in ne elektronskih vezij. Pod projektom Corona nastaja tehnologija, ki bo ožičene povezave nadomestila z miniaturnimi galijevimi laserji za komunikacijo z drugimi komponentami. Cilj je menda izdelati procesor z 256 jedri, ki so sestavljeni iz 64 gruč s po štirimi jedri, pri tem pa porabijo bistveno manj prostora kot danes (3D postavitev, kar danes večinoma ni možno ali vsaj ni enostavno). Rezultat? Teoretična hitrost prenosa podatkov okoli 20 TB/s in drastično manjša poraba energije. Tam, kjer bi z današnjo tehnologijo porabili okoli 160 wattov, naj bi se to zmanjšalo na samo 6,4 wattov. Corone ne gre pričakovati pred letom 2015.

6. 3.

V vsakdanjem življenju imamo že danes opravka s številnimi digitalnimi omrežji, pa naj gre za telefonijo, televizijo, domačo internetno povezavo ali poslovne omrežne povezave. Toda v prihodnosti moramo računati na nastanek ali dograditev še dodatnih. Japonski Sharp tako s nekaterimi velikimi svetovnimi družbami sestavlja standard HEMS (Home Energy Management System), s katerim bomo lahko jutri upravljali vse vidike uporabe in porabe energije v domačem okolju. Od nadzora ogrevanja in osvetlitve prek mobilnih naprav do možnosti izmenjave informacij z operaterji s ciljem optimizacije produkcije in porabe. Dobra stran je ta, da za razliko od drugih podobnih poizkusov v preteklosti HEMS uporablja standardno omrežno opremo, ki jo že danes najdemo po domovih, na primer usmerjevalnike Wi-Fi.

9. 3.

Kljub razcvetu mobilnih naprav ljudje očitno ne moremo brez računalniških iger in igralnih konzol. Najnovejša raziskava družbe Nielsen je razkrila, da igralno konzolo uporablja že 56 % vseh ameriških gospodinjstev. To je zajeten skok z okoli 50 % izpred leta dni. Še bolj pomenljivo je, da so Američani za računalniške igre porabili okoli 7 % več časa kot pred letom dni. Mnogi to sicer pripisujejo vzponu iger na mobilnih napravah. Veča se tudi število uporabnikov, ki premorejo dve ali celo tri platforme za igro (sem štejejo tudi tablice in telefoni). Takih je danes že okoli 24 %, velik skok v primerjavi s 17 % v raziskavi iz leta 2010.