Objavljeno: 25.11.2008 | Monitor November 2008

Pisma bralcev

Pripombe k preizkusu HTC Touch Pro

Z veseljem sem si ogledal zadnjo številko Monitorja, 18/10, in prebral članek o pametnih telefonih. Predstavili ste zanimive telefone in v članku tudi svetovali bralcem, kaj je dobro in kaj ni.

Imam pa par pripomb glede celotnega članka in zato tudi prosim za konkretne odgovore na spodnja vprašanja.

Glede HTC Touch PRO avtor piše sledeče:

1. "Edina funkcionalnost, ki je v Touch PRO nismo odkrili, je merilec pospeška, ki v Diamondu skrbi za spremembo orientacije zaslona, ko aparat obrnemo."

2. "V tem aparatu jo spreminjamo z odpiranjem tipkovnice. Slednja ni ravno vrhunec uporabnosti, saj ni zgolj plitva (kot vse tipkovnice pod drsniki), temveč so tipke iz mehke gume... a trde tipkovnice se obnesejo bolje."

3.  "Zaradi tipkovnice v drsniku je precej debelejši, kot bi večina uporabnikov lahko sprejela ..."

Glede na 1. točko bi rad vprašal, ali je avtor sploh uporabljal aparat, kajti tako Touch PRO kot tudi Diamond imata vgrajen merilec pospeška. To se lahko enostavno preveri tako, da se aparat med brskanjem po spletu obrne v levo in temu sledi tudi obrat zaslona. Drugi način je ta, da se zažene igra Teeter, ki za delovanje uporablja omenjeni merilec pospeška.

Glede 2. točke imam vprašanje o gumi, iz katere je narejena tipkovnica. Sam namreč ne vidim nobenega "posedanja" tipk niti ne opazim mehke gume. Kolikor sam vidim, je tipkovnica plastična, tako da prosim za razlago glede mehke gume.

Glede na 3. točko imam sledeče vprašanje. Avtor pravi, da je aparat debelejši, kot bi "večina" uporabnikov lahko sprejela. Isti avtor pri opisu aparata Samsung SGH-G810 omenja, da je Nokia N95 eden najboljših telefonov na svetu in pravi, da "ni pretirano velik". Oglejmo si sledeče podatke:

Nokia N95 - mere: dolžina: 99 mm, širina: 53 mm in debelina: 21 mm.
HTC Touch PRO - mere: dolžina: 102 mm, širina: 51 mm in debelina: 18,05 mm.

Ne razumem, kako lahko avtor testa pravi, da je Nokia N95 eden najboljših telefonov na trgu, če se ponaša z večjimi merami kot HTC Touch PRO, za katerega avtor pravi, da je precej debelejši, kot bi večina uporabnikov še sprejela.

Prav tako je zanimiva pripomba istega avtorja pri opisu aparata HP IPAQ 910 in aparata Samsung Omnia, da je edina slabost aparata, da uporablja Windows Mobile.

Na osnovi česa avtor navaja, da je Windows Mobile slabost aparata v primerjavi s sistemom Symbian - stabilnost, funkcionalnosti sistema? Prosim za utemeljeno primerjavo, ki potrdi izjavo avtorja, da je Windows Mobile slabost aparata.

Napaka je tudi pri navedbi operacijskega sistema, ki poganja Touch PRO, in sicer ima WM 6.1 Professional in ne Standard, kot navaja avtor.

Lep pozdrav,

Aleksander Žitnik,

CHS, distributer HTC

1. V običajnem "diamantu" (HTC Diamond) merilec pospeškov skrbi za zasuk zaslona vedno, out-of-the-box, na Touch Pro pa to ni delovalo, niti tega nismo 
našli med nastavitvami. Med brskanjem tega nismo preizkušali, prav tako 
nismo igral iger.

2. Dejstvo je, da je tipkovnica iz mehkega plastičnega materiala, podobno 
kot so bile tipkovnice Spectrumov in številnih drugih naprav. Morda je 
poimenovanje tega materiala kot "gume" res napačno in bi morali reči 
"mehka plastika" ali pa "mehka, gumi podobna plastika", kar bi 
najverjetneje bralcu najbolje podalo občutek tipkovnice pod prsti.
3. N95 je nenavadno debel in velik telefon, a to uspe nekako 
zakriti. Dokler nisem pogledal podanih vrednosti, smo bili prepričani, 
da sta tako n96 kot tudi Samsung g81 znatno večja od n95, dejansko pa sta 
manjša po vseh merah. Touch Pro je zgolj daljši.

 

Glede Windows mobile proti Symbianu:

Tako Windows Mobile kot Symbian OS sta solidna operacijska sistema, ki 
sta na voljo z dvema osnovnima uporabniškima vmesnikoma - eden 
uporablja zaslon, občutljiv za dotik (WM Pro, Symbian UIQ), drugi pa 
uporablja tipkovnico (WM Standard, Symbian S60). Pri obeh operacijskih 
sistemih se po naših izkušnjah različici z zaslonom, občutljivim za dotik,
obneseta slabše. Pri WM je problem v obvezni uporabi 
pisala, kar je precej nerodno, če želimo napravo uporabljati  za 
telefoniranje. Resda je pri osnovnih funkcionalnostih mogoče večino 
stvari postoriti s pritiski prstov na zaslon ali tipkovnico (če jo 
aparat ponuja), vendar kljub temu prej ali slej pridemo do trenutka, ko 
moramo izvleči pisalo. In to je minus. Resda so tudi
zvesti uporabniki ročnih računalnikov iz časov Pocket PCjev, ki so 
vajeni početi vse s tem pisalom, a si upamo trditi, da so v manjšini. 
Symbian UIQ je v najnovejših različicah precej bolj optimiziran za 
uporabo brez pisala, a ga še vedno potrebujemo. Zato pa ima drug minus 
v tem, da je prepočasen. In to na vseh napravah. WM Pro 
je po drugi strani na nekaterih napravah že dovolj hiter (preizkušeni HP sodi 
med te naprave). Pri WM Pro je treba še izpostaviti, da so 
uporabniški vmesniki, kot sta Samsungov TouchWiz in HTCjev TouchFLO, 
odlična rešitev, da pa ne odpravljajo vseh slabosti WM, saj je še 
vedno treba uporabljati pisalo.

Kar zadeva WM Standard in S60, pa sta to precej bolj do telefona
prijazna uporabniška vmesnika, na katerih je mogoče vse opraviti 
bistveno hitreje kot pri WM Pro in UIQ. To se bo najverjetneje 
spremenilo z razvojem zgoraj omenjenih uporabniških vmesnikov, vendar 
bi zaenkrat še vedno dali prednost WM Standard in S60. Sploh 
slednji je nadvse dodelan, zanj je na voljo vsaj toliko programske opreme 
kot za WM, če ne še več, v večini telefonov je silno hiter, poleg 
tega ga lahko brez težav uporabljajo tudi najbolj običajni uporabniki. 
Kljub temu ponuja dovolj zmogljivosti, da lahko z njim opravimo bolj 
ali manj vse naprednejše storitve (branje pošte s priponkami, 
ustvarjanje in urejanje pisarniških dokumentov, potisna pošta, dostop 
do računalnika, predvajanje glasbe in videa ...). S60 je (vsaj na 
našem trgu) na voljo v bistveno več telefonih kot WM in v večini teh 
telefonov deluje izjemno hitro in zanesljivo.

Glede imena različice operacijskega sistema se opravičujemo, tipkarska napaka.

Povzetek debate v spletu

www.monitor.si/clanek/visoko-locljivi-lovilci-spominov/

Ninja - 24.09.2008 ob 17:12

Lepo pozdravljeni!

Trenutno kupujem kamero, ki lahko snema (tudi) v HD načinu. Čeprav sem se bolj ali manj že odločil za Canon hv30, sem vseeno kupil tekočo številko Monitorja, prav zaradi tega testa.

Članek lepo razloži osnove, rahlo sem bil razočaran le, ker te kamere ni bilo na testu (za to je najbrž kriv uvoznik).

Kljub temu me zanima, ali ste morda imeli možnost to kamero preizkusiti, oz. kakšna je v primerjavi z drugimi. Po moje bi bila dobra konkurenca, sploh glede na ceno 900 evrov.

Na konkretnem testu sicer štejete snemanje na kasete miniDV za veliko pomanjkljivost, s tem pa se ne bi čisto strinjal. Pomanjkljivosti, kot so linearni zapis in počasnejši prenos na PC, se mi osebno ne zdijo tako moteče, sploh v primerjavi s prednostmi. Po moje je DVD (oz. mini DVD) dosti slabša izbira v skoraj vseh pogledih, pomnilniške kartice so občutno dražje (miniDV - 4 evre - 1ura formata HDV, na dosti dražjo pomnilniško kartico 4 GB dobimo 3x manj), diski pa imajo fiksno velikost, ki ni nujno dovolj. Prav tako so kasete miniDV primernejše za arhiviranje. Pritegnila pa me je tudi možnost pretvorbe v format DV pred prenosom na PC, ker je ta lažji za obdelavo na današnjih (mojem) PCjih (to se bo hitro spremenilo, toda jaz bi kamero uporabljal že zdaj:)).

Kot pravim, sem se o kameri že pozanimal in se zanjo bolj ali manj odločil, zanima me predvsem, kako je s kakovostjo posnetkov in kakovostjo izdelave aparata (ali se za ta denar že dobi kaj boljšega). Zanima me tudi, koliko se vrtenje kasete sliši na posnetku.

Se opravičujem za malo daljši post :), vsi komentarji/kritike/nasveti pa so seveda dobrodošli ;).

PS: Snemati pa nameravam razne športne dogodke, krajše filmčke in standardne družinske zadeve. Rad bi se igral tudi z montažo, vse pa je bolj ali manj za osebne namene.

dejanp - 24. 9. 2008 ob 23:47

Ja, bi se nekako strinjal z Ninjo, kar se tiče uporabe kaset. Je pa treba priznati, da je izbira nosilca podrejena vrsti uporabe kamere oz. zahtevam uporabnikov. Zaenkrat pa ima format DV, zapisan na kaseto (snemanje na DVD ali flash v formatu DV je tako ali tako neuporabno), prednost vsaj po kakovosti zapisa. Ne smemo pa pozabit na trajnost posnetka, saj so posnetki, shranjeni na trak, uporabni tudi po dvajsetih ali več letih, trajnost optičnih medijev pa je omejena na nekaj let.

Matjaz_Klancar - 25. 9. 2008 ob 08:18

Kaj več bo sicer odgovoril Žiga, avtor članka, se pa osebno ne bi strinjal glede trajnosti kaset DV.

Kasete so vendarle še vedno analogna zadeva. OK, zapis je digitalen, a magnetni delci se pač razmagnetijo. In stari posnetki začnejo postajati kockasti.

Se pa strinjam, da je lahko z DVDji še veliko huje.

Osebno imam za najbolj trajno obliko hranjenja kar računalniški disk oz. dva diska - na drugem je varnostna kopija prvega.

Ko nadgradim računalnik ali kupim novega, vse varnostne kopije preselim na novega. Dokler bom imel doma računalnik, bodo tako moji posnetki na varnem in prav nič slabši, kot so bili originalno posneti ;)

Pravzaprav, če dobro pomislim, imam posnetke na 4 koncih:

- kaseta DV (ki bo prej ali slej postala kockasta)

- DVD (tudi temu ne prerokujem kake dolge življenjske dobe, čeprav imam na njem zaenkrat do 5 let stare posnetke)

- ISO sliko tega DVDja na disku

- kopijo tega ISO na drugem disku ;)

4 - 25. 9. 2008 ob 09:57

Pozdravljeni.

Omenjena razlika v posnetkih na kasetah DV in DVDjih izhaja iz "časov" snemanja standardne ločljivosti. Tedaj so kamere na DVDje zapisovale s stiskanjem mpeg2, na kasete DV pa s posebnim formatom, razvitim prav za omenjeno tehnologijo. In slednja je bila boljša od mpeg2, zato so bili posnetki na kasetah DV boljši od tistih na DVDjih.

V HD kamerah pa se vsak nosilec, ki ga uporabljajo, uporablja izključno kot pomnilniški nosilec z določeno zmogljivostjo. Kodiranje video zapisa pa je povsod AVCHD.

Tako so DV kasete izgubile ključno prednost pred drugimi nosilci. Vsekakor sem izpostavil tudi prednost dosegljivosti DV kaset in združljivost za nazaj, o arhiviranju pa se ne bi strinjal. Diski, morda tudi zunanji, so že tako poceni, da glede na udobje, ki ga ponujajo, niso neki blazen zalogaj. Mnenj o nosilcih iz članka pa ne bi ponavljal. Eksplicitno pa lahko povem, da se mi zdijo optični diski in DV kasete najslabša izbira, pomnilniške kartice se uporabljajo kot edini nosilec le v skrajno miniaturiziranih kamerah, diski pa se mi zdijo najprimernejši. Ne vem, kdaj je kdo posnel na potovanju več kot 15 ur videa. Če pa je, verjetno kar štrli iz povprečja. Upoštevati pa velja, da se zmogljivost diskov na neki način še poveča v smislu tega, da niso linearni nosilec in tako vsak izbrisan posnetek pomeni prostor, ki nam je na voljo kadarkoli. Saj se razumemo, kajne? Strinjam pa se, da je to moje mnenje. V članku sem poskušal biti kar se da objektiven.

Še glede izčrpnih vprašanj o dotičnih modelih: vsaki kameri sem se kar posvetil, zato bi bila vsakršna pavšalna ocena krivična.

Ninja - 25. 9. 2008 ob 20:03

Se strinjam, da je disk v kameri najbolj "komot". A ko gledam alternative Canonu hv30, za podobno ceno nekako ne najdem nič. Tudi jaz bi imel npr. Sonyja SR12E, a je za 400 evrov dražji (cene mimovrste.com), hv30 pa ima še avdio vhod in AV vhod več. Po ceni, primerljivi SR10E, ima le 40 Gb diska, to pa je premalo (pribl. 5h HD videa). Pomembnejše posnetke pa tako ali tako lahko še vedno arhiviram na (zunanji) disk. Gledam pač s praktično-ekonomskega vidika in ne kritiziram avtorja članka. Ker je kamer na trgu dosti več, kot jih je bilo na testu, pač iščem dodatna mnenja pred nakupom. Mi je pa 1000 evrov neka zgornja meja, zato se mi zdi Canonov hv30 z miniDVjem najprimernejši.

dejanp - 25. 9. 2008 ob 21:22

Me veseli, da se je razvnela razprava okrog uporabe ustreznega nosilca, kar samo potrjuje mojo trditev, da je izbira nosilca podrejena vrsti uporabe kamere oz. zahtevam uporabnikov. Torej vsakomur svoje.

Pri kakovosti zapisa za format SD (720 x 576) je kaseta oz. miniDV (DV) v primerjavi z drugimi res neprimerno boljši, pri HD pa je razmerje precej porušeno. Vendar moramo tukaj upoštevati, da je AVCHD standard tako široko in ohlapno napisan, da ga izdelovalci "interpretirajo" po svoje oz., bolj strokovno rečeno, izdelovalci ne uporabijo vseh delov tega standarda. Pa še stiskanje (bitna hitrost) je v velikem razponu (posledično kakovost slike in tudi zvoka!). Tako, da nekih pavšalnih sodb o kakovosti ne moremo kar tako dajati, saj se uporabljajo različne "izpeljanke" enega standarda.

Se pa ne bi popolnoma strinjal glede trajnosti posnetkov. Čeprav kockasta, bo slika na kaseti kljub vsemu gledljiva čez npr. 20 let. Samo ena neprimerna praska na optičnem nosilcu, pa naredi nosilec (in posnetek na njem) neuporaben. Flash je na prvi pogled videti super, vendar so stroški za nakup tega nosilca za arhiviranje vendarle še previsoki. Hranjenje kopij na dveh diskih, kaseti, flashu in še kje pa je uporabno samo do manjšega števila posnetkov. Ko je posnetkov za nekaj let, pa to privede do velikega podvajanja, problema iskanja, nadzora ... Na koncu ugotovimo, da alternativ kaseti zaenkrat ni ravno veliko. Bo pa jutri bolje.

Ne glede na debato pa je treba pozdraviti take članke. S tem seveda tudi avtorje, saj na ta način opravljajo zelo pomemben del izobraževanja ljudi in pomagajo pri odločanju. Samo tako naprej.

4 - 25. 9. 2008 ob 21:38

Res je. Canonov model HV30 je za svojo ceno zelo dobro opremljen. In če je Vaš način dela takšen, da sprejmete pomanjkljivosti kaset DV, nad izbiro verjetno ne boste razočarani. Žal pa je pri izbiri zaenkrat še treba sklepati določene kompromise.

Pa še nekaj v zvezi z zmedo formatov: na kasete DV se snema "full HD" pri ločljivosti 1440 x 1080 pik in ne 1920 x 1080.

Tudi nam je bilo žal, da nas dobavitelji, razen Sonyja, niso preskrbeli z glavnino svoje ponudbe.

boyki - 28. 9. 2008 ob 22:07

V razmislek vsem, ki kupujete video kamero, bi povedal, da sem pred leti kupil DVD kamero Sony za 500 evrov, pred kratkim pa sem kupil digitalni fotoaparat Kodak Z1285 in 4 GB kartico SDUltra fast (vse skupaj 200 evrov).

Ima zajem fotografij 12 MP, video: HD (1280 x 720) @ 30 fps - na kartico gre pribl. 60 min videa.

Najbolje pri tem je, da je zadeva mala, kamorkoli greš, imaš v žepu fotoaparat + kamero. Po moje je to trend za ljubiteljsko snemanje.

Matjaz_Klancar - 29. 9. 2008 ob 08:27

Se strinjam, odkar imam fotoaparat Canon A720IS, ki zna snemat 30 fps (s stabilizatorjem), DV kamere še nisem vzel z omare ...

(Da ne bo pomote - posnetki so sicer slabši, a čisto dovolj dobri.)

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji