Pisma bralcev

Objavljeno: 28.4.2010 | Kategorija: Pisma bralcev | Revija: April 2010

3/2010

Digi ali ne Digi

Prebral sem vaš članek Digi ali ne Digi in se skoraj v celoti strinjam z vami.

Pišem vam zato, da vam pojasnim še nekatere stvari:

- slovenski trg digitalnih sprejemnikov ni reguliran, torej se regulira sam,

- z nazivom MPEG-4 ne povemo prav dosti (ali povemo vse), saj vsebuje 27 delov! 

Za nas sta pomembna tretji in deseti del! ISO/IEC 14496-3 je pomemben za avdio kodiranje in ISO/IEC-14496-10 del za video kodiranje. Razvoj digitalnih sprejemnikov ter podpora posameznim standardom in priporočilom gre z roko v roki z razvojem določenega

trga. V primeru Slovenije gresta oba v napačno smer! Zakaj? V Sloveniji se oddaja MPEG-1 za zvok in MPEG-4 za sliko ("po domače").

Torej zvok ni po standardu, ki ga je sprejela Slovenija! To pa je eden izmed razlogov, zakaj se digitalni sprejemniki ne razvijajo v pravo smer.

- naziv AAC je zopet preveč splošen! Pri nas uradno velja ISO/IEC 14496-3, ki je v bistvu nadgrajena in izboljšana različica iz MPEG-2 standarda (njegov del 7).

Težava je v tem, da ISO/IEC 14496-3 vsebuje tri različne kodeke:

LC-AAC, HE-AAC, SSR-AAC ter BSAC. Kateri od teh pa je zahtevan? Ja, AAC. Torej preprosto povedano, kar vse štiri!

- Norkring? Ja, uganka. Ali je "business case" v Sloveniji za dva multipleksa s po 8 programov na multipleks?

- Znak DIGI ... treba je vedeti, da se pri 200.000 gospodinjstvih pogovarjamo o približno 5 M EUR zaslužka. Težava pa je v tem, da je to precej velik zalogaj za uvoznike.

Tisti, ki služijo, morajo uvažati velike količine. Ali so finančno sposobni v trenutnih razmerah? Dvomim. Časopisi in reklame sporočajo - počakajte, ne se prenagliti. Trenutno smo pri prodaji STB (brez LCD TV) pri cca 50.000). Do decembra jih je treba še 150.000. Sami izračunajte, koliko jih je treba uvoziti in prodati na mesec, da nihče ne bo ostal brez ... Torej sporočilo: "Počakajte," je krepko bodisi zavajajoče ali bodisi veter na mlin tistim, ki želijo preložiti izklop analogne TV.

Treba je vedeti še naslednje: LCDTV istega izdelovalca prihajajo v Slovenijo na več mestih. Danes praktično lahko vsak preproda katerikoli TV iz Evrope. Ali lahko tako uvoženi TVji tudi dobijo nalepko, čeprav jih uvozniki niso testirali? NE! Ker v splošnem ni mogoče zagotoviti, da TV, ki je bil proizveden za evropski trg, izpolnjuje vse zahteve za slovenski trg. Vprašljiv je tudi nadzor nad označevanjem naprav. Ali so trgovci, ki dobijo nalepke in izdelke ločeno, pravilno nalepili oznako DIGI? Če jo nalepijo, pomeni, da morajo odpreti originalno zapakirano škatlo itd., itd. ...

- Izraz HD je najbolj zlorabljena kratica zadnjega desetletja! Če gre za digitalne sprejemnike za HD, je E-AC3 OBVEZEN. To pa je največja težava. Velika večina uvoznikov ne ve, za kaj gre, in prodaja celo HD za 3-5 EUR dražje kot SD. V prihodnosti (popolnoma odvisno od državnih organov), ko bomo začeli oddajati HD servis, bo večina danes prodanih sprejemnikov nemih!

Veliko je še podrobnosti ...

Za konec še to: uporabniki morajo vedeti, da s tem, ko uradno kupijo digitalni dekodirnik (z računom in plačajo DDV), sklenejo pravno razmerje s prodajalcem, ki MORA ZAGOTOVITI pravilno delovanje prodane naprave v času njegove življenjske dobe. To pomeni, da vse bodoče tehnične težave, ki lahko nastanejo tudi čez leto/dve, lahko bremenijo prodajalce! 

Teh dveh stavkov se premalo zavedajo tako kupci kot prodajalci sprejemnikov. Revija Monitor lahko zelo veliko prispeva k pravilnemu informiranju javnosti, kar je že ničkolikokrat dokazala.

Kot pika na i predlagam naslednje:

- Trg DVB-T kakor tudi DVB-C spadata glede tehničnih karakteristik v isti koš, le da se država distancira od DVB-C in zgodbo pušča odprto. Zaradi tega je treba informirati javnost, jo ozaveščati. Monitor je zelo primerna revija za to. Vem, da ste že o DVB-T sprejemnikih veliko pisali, vendar je še veliko nenapisanega.

- Naredite teste MPEG-4 sprejemnikov in objavite splošne vtise. Informirajmo ljudi, katere lastnosti so tiste, ki jih morajo zahtevati od prodajalcev/trgovcev...

- Naredite rubriko "DVB-T on the move" - v smislu nadaljevanja, kaj pomenijo parametri, kako nastaviti, na kaj paziti, možne težave itd., itd. ...

 

B. Miki

Nadzor računalnikov

Imam naslednji problem, oz. sem si ga sam naredil.
Na računalniku 1 ženem osciloskop, na računalniku 2 npr. TV in na računaliku 3 zahtevno simulacijo. Računalnik 1 in 2 sta (recimo) v drugem prostoru. Pri programu, kjer se izvajajo meritve (rač. 1), so rezultati grafika (jpg) in same meritve (txt). Pri drugem je zvok in slika, pri tretjem pa graf. Skupno vsem trem operacijam je, da niso "full screen", temveč imajo pogovorna okna velikosti npr. 400 × 500 pik.
Na računalniku 4 bi pa rad imel nadzor nad vsemi štirimi računalniki oz. programi, ki jih izvajajo ti računalniki.
Tako da na rač. 4 ne bi neposredno vedel, s katerega namizja prihaja "slika". Na namizju računalnika 4 bi operiral le s pogovornimi okni, kot bi npr. sedaj gnal Word, Acrobat in Winamp Media Player. Pri tem bi se mi ohranila tudi lastnost copy-paste (ki pri remote desktop ali VNC ne dela) in tudi, da bi oba medijska programa predvaja glasbo/sliko.
Kako začeti reševati?
Ali je rešitev v KVM enotah?
Nameni niso komercialni, temveč zelo radioamaterski :))
Rad bi le izkoristil vso razpoložljivo šaro, ki je pod streho  :)

Herman

Hm, najprej - copy/paste z VNCjem deluje. Oz. zagotovo deluje s programom UltraVNC.

Ravno tako copy/paste deluje z Remote Desktop, le vklopiti morate to možnost.

Res pa je, da z VNCjem in Remote Desktop ne deluje (dovolj dobro) video. Pravzaprav video ne deluje z nobenim "desktop sharing" programom.

Ravno tako se ne da nadzorovati le posameznih oken/aplikacij, temveč le ves zaslon.

Rešitve v resnici nimamo ...

Lahko poizkusite še tole, vendar je ta program koristen le, če imate vse računalnike v istem prostoru in ima vsak svoj monitor:

http://synergy2.sourceforge.net/

Edina resna rešitev je pravzaprav res le strojno stikalo - KVM.

3/2010

Telemachovo snemanje v HD

Danes sem si v reviji Monitor prebral članek o HDTV snemalniku Cisco  8398DVB.

Nekako je razbrati, da je zaenkrat uporabniški vmesnik precej nedodelan in da je še kar nekaj težav (teletekst ...).

Kljub temu zelo resno razmišljam o nabavi (Telemach) tega sprejemnika.

Imam pa drugo dilemo. Pred nekaj leti sem kupil televizor  BenQ DV-3750, ki je skoraj med prvimi podpiral FullHD (1920 × 1080i).

Težava tega TVja je ta, da polna ločljivost (1080i) deluje samo na komponentnem (YPbPr) video vhodu. Iz vašega članka je razbrati, da Cisco sicer podpira HD komponentni video izhod (YPbPr), vendar ga ne priporočate. Verjetno zaradi konverzije signala? Zanima me, ali bo slika (tudi HD) zaradi te težave veliko izgubila na kakovosti in ali se mi sploh splača zamenjati sedanji snemalnik Handan CV-6000, ki žal ne podpira HD ločljivosti?

P.S.:

Ker imam zelo slabe izkušnje s Telemachovo tehnično službo, sem si drznil to vprašanje postaviti vam.

Inko

Kasneje smo zasledili še eno težavo. Ker ni teleteksta, Cisco seveda ne pokaže niti teletekstnih podnapisov (pokaže pa digitalne podnapise - ti pa običajno niso v enakih jezikih). Hujša težava je, da ne zna prepoznati avdio sledi (jezika); npr. trdi, da so štiri različne avdio sledi (v resnici sta dve), vključiti pa zna eno samo (druge pa ne prepozna).

Pri kablu YPbPr se teletekst prenaša, tako da je to "bolje" kot kabel HDMI. Je pa v resnici precej slabša slika. Razlika med HDMI in YPbPr video povezavo bo pri kanalih HD zelo dobro vidna, do neke mere bo moteča tudi pri kanalih ločljivosti SD. Še zlasti pri besedilu in logotipih. Primerjavo smo sicer opravili na 47-palčnem Philipsovem LCD televizorju 47PFL9664H.

Glede na minimalno razliko v ceni mesečnega najema enega in drugega snemalnika bi veljalo vsaj poizkusiti z novim snemalnikom (upajoč, da bodo nekatere težave - predvsem EPG in avdio jeziki - prej ali slej odpravljene).

 

3/2010

Zakaj Google filtrira strani?

Bral sem izjemno koristne nasvete v vaši reviji v rubriki Nasveti. Nemalo pa sem bil presenečen nad čudnim delovanjem Googla.

Če vpišem link:www.monitor.si, dobim 225 povezav, če pa vpišem:

link:http://www.promin.si/zgodovina/slovencev/lublana.htm

dobim le eno, čeprav to ni res, saj zlahka najdete strani, ki kažejo na ta link. Ali to pomeni, da Googlov strežnik filtrira informacije??

Druga čudna, pa ne edina, stvar pa je, da ko vpišem, recimo, Lublana, me Googlov strežnik na vsak način posiljuje z imenom Ljubljana, čeprav želim točno iskati po imenu Lublana. Ali to počnejo na Google in če, zakaj omejujejo (po nepotrebnem unificirajo) informacije?

Kako lahko na prvem mestu zadetkov dobim www.ljubljana.si, če vpišem lublana, ta stran pa ne vsebuje niti ene besede lublana?

Saj veste, da večina ljudi ne operira z raznimi dodatnimi kontrolami in znaki, in jih tako nekdo sili v nekaj, česar nočejo?

Bojan

Seveda Google filtrira strani. V glavnem to počnejo zaradi zaščite uporabnikov (npr. strani, ki vsebujejo zlonamerno kodo ali neprimerno vsebino), so pa tudi drugi razlogi, od katerih so nekateri javno znani, precej pa jih je skrivnost. Zadnje čase iskalnik korenito spreminjajo in ga prilagajajo navadam posameznika, kar je znova neke vrste filtriranje.

Glede iskanja "lublana" pa ga zapišite točno tako, torej med navednicami, če želite še predznačite s + (+"lublana"). Še vedno bo sicer prvi zadetek Ljubljana, sledile pa bodo strani, ki vsebujejo iskano besedo. Google namreč išče tudi po drugih njemu znanih oblikah besede, kar si pogosto želimo (npr. Ljubljano, ljubljanski ...).

2/2010

Brezžični usmerjevalniki

Pišem vam v zvezi s primerjavo brezžičnih usmerjevalnikov v februarski številki revije.

Sem ravno pred nakupom novega Wi-FI usmerjevalnika, ker je sedanji "zapustil" ta svet. Iščem takšnega, ki ima gigabitno stikalo, podpira standard N, je stabilen in po potrebi podpira obe frekvenci istočasno. V igri je seveda tudi cenovna komponenta, kjer ne bi rad prešel meje nekje 140-170 EUR.

Prišel sem do sledečih modelov:

- Apple AirBase Extreme,

- LinkSys 610N,

- mogoče NetGear WNDR3700 in

- D-Link DIR-825.

Zanima me, ali ste morda preizkusili tudi zadnja dva, ki v članku nista obravnavana. Še posebej zadnjega, ker tudi cenovno ne sega visoko.

Najprej se mi je zdel LinkSys 610N primerna izbira, potem pa sem po forumih opazil, da ga veliko tudi grajajo. Ali se vam zdijo graje utemeljene? Morda bi mi povzročil težavo tudi glede velikosti, ker imam v omarici zelo malo prostora.

Ali imate morda še kak drug predlog?

Pokriti želim stanovanje v enem nadstropju cca 85 m2, kjer bi bil usmerjevalnik postavljen v vogal stanovanja in ne na sredino.

Mitja

Med temi je najboljša izbira Applov Airport Extreme - ima vse, kar ste napisali, gre pa za izredno stabilen usmerjevalnik. Prednost je tudi zelo enostavna namestitev.

Glede ostalih pa tako - tega konkretnega D-Linkovega modela sicer ne poznamo, toda na podlagi sorodnega DIR-855 (in opisih v spletu) bi rekli, da gre za zelo dobro izbiro. Ima več funkcij kot Apple, a je za rabo morda treba malo več znanja (oziroma branja navodil). Pri Linksysu pa bi rekli, da je glede na ceno morda malo podhranjen. Je sicer dober usmerjevalnik, toda zares se izkaže šele ob uporabi neoriginalne programske opreme DD-WRT. Z njo mu lahko ojačamo moč oddajanja, pridobi pa tudi kar nekaj različnih funkcij. Toda glede na velikost vašega stanovanja imajo vsi našteti usmerjevalniki dovolj veliko moč oddajanja - glede funkcij pa spet vprašanje, kaj uporabnik sploh potrebuje.

Avtonomija prenosnika

Kupil sem nov prenosnik HP Compaq, model VT971EA, ki mu zdrži baterija samo 1 uro in 10 minut v Windows 7 Ultimate, nastavljen na Power Save. V zadnjem Monitorju sem prebral, da je baterija pri istem-podobnem modelu HP Compaq 615 zdržala 2 uri in 37 minut.

Mi lahko daste kak nasvet, koliko npr. naj bi moja baterija zdržala, oz. kako to testirati?

Marjan

Avtonomija baterije je zelo odvisna od načina uporabe prenosnika. Mi v našem laboratoriju uporabljamo test Mobile Mark 2007, ki skuša čim bolj posnemati povprečno delo na računalniku.

Avtonomija baterije je torej odvisna od vaših delovnih navad. Če med delom (ko računalnik teče z baterije) veliko uporabljate DVD enoto ali imate zelo osvetljen zaslon ali pa poganjate procesorsko zelo zahtevne naloge, je povsem mogoče, da baterija zdrži manj, kot smo mi izmerili na testu.

Seveda pa se ne da tako na daljavo izključiti niti okvare baterije ali katere izmed drugih komponent prenosnika. Svetujemo, da se posvetujete s pooblaščenim serviserjem.

Ali bo "netbook" dovolj?

Za mulca, 9 let, kupujem nekaj lahkega, da bo lahko na internetu, Wikipedia, Wikianswers, kakšne online igre, nič prezahtevnega, pa nočem dati dosti denarja. Pa zaslon ni treba, da je velik, pa kvarit se ne sme.

Imate kakšno priporočilo zame?

Gledal sem Asuse, tam med 300 in 400 EUR. Koliko je to sploh?

Kamenko

Za take zadeve bo res najboljši kar "netbook" (beri: mali in razmeroma poceni notebook).

Cene so med 300 in 400 evri.

Da bo dlje časa uporaben (dovolj hiter), je morda bolje kupiti takega z novejšim, dvojedrnim procesorjem Atom, ki ravnokar prihajajo na trg in smo jih preizkusili tudi v tokratni številki.

Sicer pa bo tudi kak cenejši prav tako dober, le morda boste čez dve leti ugotovili, da najnovejši brskalnik (windows/word/karkoli) dela malce počasi.

Glede pokvarljivosti je žal tako, da je nemerljiva/neznana.

Bi pa nekako priporočali Lenovo, Asus in Acer, ne nujno v tem vrstnem redu.

Mimogrede, prav zanimivo, da so taki "nakupi za mularijo" v zadnjem času zelo priljubljeni, podobnih vprašanj prejmemo kar nekaj.

Kateri Canon bo boljši?

Odločam se med fotoaparatoma Canon SX1 in SX20, kateri je po vašem mnenju boljši?

Boštjan

Načeloma ta dva aparata niti nista v istem cenovnem rangu - cena modela SX1 je več kot 500 evrov, medtem ko velja SX20 slabih 400 evrov. Sta pa zelo, zelo podobna - objektiv in ohišje sta pri obeh praktično enaka, razlikujeta se le pri svetlobnem tipalu. SX1 uporablja tipalo vrste CMOS, SX20 pa CCD. V praksi ima SX1 manj šuma, snema video pri višji ločljivosti (1080 p namesto 720 p pri SX20) in malce hitreje zajema zaporedne fotografije. Ampak kljub napisanem so razlike majhne, tako da se nam glede na ceno zdi SX20 boljša izbira.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki