Pisma bralcev: september 2008

Objavljeno: 20.10.2008 00:15 | Kategorija: Pisma bralcev | Revija: September 2008

Ali si lahko razširim NAS?

Nabavil sem NAS Thecus 3200 in postavil polje RAID 0 z dvema diskoma.

Ali se lahko v prihodnosti doda še tretji disk, ne da bi izgubil podatke na prvih dveh diskih?

Če ne - torej če ne dam v začetku tri diske v NAS, ne morem izkoristit celotne naprave?

Kaj pa rešitev JBOD?

Goran

Ne, pri polju raid 0 to žal ni mogoče. V "resnih" strežnikih je sicer mogoče polja RAID 5 nadgrajevati s treh na štiri ali več diskov, pri majhnih NASih pa tudi to ni mogoče.

Logitech Squeezebox je zakon

V marčevski številki ste predstavili večnamenski brezžični omrežni glasbeni predvajalnik Logitech Squeezebox. Nekaj mesecev pred vašo predstavitvijo sem si ga omislil tudi sam, zato bi rad dodal še nekaj dejstev o predvajalniku.

Squeezebox tretje generacije ima avdiofilski 24-bitni Burr-Brown digitalno-analogni pretvornik, kar je bil eden od odločilnih dejavnikov za moj nakup. V brezizgubnih formatih (npr. FLAC) je tako možno poslušati glasbo, shranjeno v računalniku prek sistema Hi-Fi v enaki kakovosti kot prej prek samostojnega CD predvajalnika. Dober CD predvajalnik hitro preseže ceno Squeezeboxa, zato se mi cena nikakor ne zdi pretirana.

Programska oprema (zdaj se imenuje SqueezeCenter) je odprtokodna, napisana v perlu in teče v okolju Windows, Mac, Linux, BSD in Solaris. SqueezeCenter je razširljiv z vtičniki in preoblekami, deluje tudi z iTunes.

Na Squeezebox je treba gledati bolj s strani glasbenega navdušenca ali avdiofila kot pa računalniškega uporabnika. Za poslušanje glasbe v izgubnih formatih (mp3, wma, ogg itd.) je dovolj dober računalnik in nanj priključeni zvočniki, za brezizgubne formate pa je zelo zaželen prenos v boljši glasbeni sistem; za to je Squeezebox kot naročen.

Squeezebox izdeluje podjetje Slim Devices, ki pa od oktobra 2006 sodi pod okrilje Logitecha. V začetku leta so plasirali na trg nov izdelek Squeezebox Duet, zato je stari dobil pripono Classic. Duet je dobil že nekaj prestižnih nagrad, zato upam, da kmalu pride tudi v vaše roke za kakšno recenzijo.

Dani

Preizkus Dueta smo nato objavili v poletni številki Monitorja. Predvsem smo bili kritični do izredne neodzivnosti njegovega daljinca ...

Plazme niso mrtve!

Že več let sem naročnik vaše revije. Z zadnjim člankom o televizorjih LCD pa se nikakor ne morem strinjati.

Napisali ste, da plazemski televizorji počasi izginjajo, vendar proizvajalci, kot je Panasonic, še vedno izdelujejo plazemske televizorje. Tudi sam sem pred dilemo, ali kupiti plazmo ali LCD, vendar je ob vstopu v velike nakupovalne centre in po vseh nasvetih prodajalcev vedno priporočilo: "Kupite plazmo."

Zakaj: ker je kakovost slike boljša, ker je odzivni čas 0,001 ms, ker je zmogljivost žarnice 100.000 ur, ker so barve lepše. Vse je v prid plazme. Tudi v internetu po vseh forumih, spretnih straneh (hdtv.org, trustedrevievs, avforum ...) svetujejo nakup plazme.

Res je tudi to, kar ste napisali, da se večinoma prodaja LCD, a ko si ogledamo sliko in poslušamo nasvete prodajalcev, nam bodo na koncu vedno rekli: "Priporočam plazmo."

To je samo moje skromno mnenje, nisem strokovnjak tako kot vi, vendar se odločam za nakup novega televizorja že 3 mesece in sem po vseh prebiranjih prišel do sklepa, da je plazma boljši nakup. Ali imam prav?

Danijel

Strinjamo se, da ima plazma večinoma boljšo kakovost prikazane slike (to smo v preteklosti že pisali), vendar je tudi dejstvo, da plazme bolj ali manj umirajo.

Navsezadnje imajo (so imeli) tudi katodni televizorji bolj barvno pravilno sliko, kot jo imajo današnji televizorji LCD, pa jim to ni nič pomagalo ...

Žal, tako je.

Televizor namesto monitorja?

Prebral sem si članek "Veliki HD" o televizorjih LCD, a mi ni odgovoril na vprašanje, ki me že nekaj časa muči: Ali je mogoče priključiti PC na televizor prek HDMI na način, da nam slednji prikazuje računalniško namizje v Full HD ločljivosti?

S tem imam v mislih to, da nam tv popolnoma nadomesti računalniški monitor in bi tako lahko v dnevni sobi deskali po internetu, pisali e-pošto, igrali igrice, delali v Officeu ...

Večina televizorjev ima sicer računalniški vhod VGA, ki pa pri večini podpira ločljivost samo do 1024 × 786 pik.

David

Seveda, na točno tak način smo tudi preizkušali priklop na računalnik.

Grafična kartica je imela dva izhoda DVI (tako kot bolj ali manj vse današnje grafične kartice) in na enega izmed njiju smo prek prilagojevalnika DVI-HDMI priklopili televizor.

Televizor je prikazoval polno okensko namizje, ko smo v video predvajalniku (VLC, BSPlayer) pognali video, pa se ja na televizorju videl tudi ta.

Podvodna fotografija

V monitorju 8-9 2008 sem z zanimanjem prebral vaš članek na temo podvodne fotografije in mogoče ne bi bilo slabo, ko bi Slovencem predstavili tudi druge možnosti, kot je podvodno ohišje. Olympus in Pentax prodajata kar nekaj fotoaparatov, ki so brez dodatnega ohišja dovolj zatesnjeni, da omogočajo podvodno fotografijo od 3 do 10 metrov globine.

Sam sem preizkusil model Olympus SW720 in bil razočaran nad kakovostjo fotografij in zlasti filmov, narejenih pod vodo, zato sem si leta 2005 omislil Pentax Optio WP, nato W10, W20 in sedaj W30. Fotografije s temi aparati seveda niso super kvalitetne, so pa dovolj dobre za družinsko fotografijo, zlasti pa aparat omogoča fotografiranje in filmanje (VGA, 30 fps) v vsakršnih razmerah (vlaga, pesek, pod vodo). Aparati so dejansko žepni (za žep srajce) in zato lahko vedno pri roki in popolnoma neobčutljivi za atmosferske vplive. Zlasti družine z majhnimi otroki imajo z drugimi fotoaparati precej težav.

Da pa ne bom samo govoril, si lahko ogledate izbor mojih

(predvsem) podvodnih "izdelkov", narejenih vsepovsod po svetu:

public.fotki.com/primoz

www.dailymotion.com/playlists/primoz

Prepričan sem, da bi tak fotoaparat zanimal marsikoga, če bi le vedel, da je na voljo, in predvsem, kaj zmore.

Naj poudarim, da sem čisti amater (fotografiram od leta 2005), potapljam pa se več kot 30 let (vsi posnetki pa so bili narejeni v globini do 7 metrov, brez dodatne osvetlitve, pri "potopih" na dih) in nisem povezan z izdelovalci fotografske opreme (vse aparate sem kupil sam).

Primož

Iz našega članka je v zadnjem trenutku, zaradi pomanjkanja prostora, izpadel ravno stavek, ki je omenjal tudi Olympuse SW In Pentaxe kot za marsikoga dovolj dobro alternativo. Žal.

Sicer pa smo o SWjih že pisali, npr. tu:

www.monitor.si/clanek/olympus-mju-850sw/

Model 790SW pa smo predstavili tudi v našem MonitorTV:

www.monitor.si/monitortv/monitortv-december-2007/

Vaše fotografije so sicer svetlobna leta pred našimi, čestitam! Gotovo pomaga tudi to, da so ribe v Rdečem morju bolj barvite kot v Istri :-)

Video posnetki so pa precej slabši (če ne računamo veliko boljše eksotike ;), rekel bi, da jim manjka predvsem optični stabilizator.

Pinnacle Studio ni edini

Pred leti, ko sem si omislil kamero MiniDV, sem se razgledoval po programju, v katerem bi lahko svoje gibljive slike uredil. Zdelo se je, da je kraljeval Pinnaclov Studio, vendar mi je prek novičarskih skupin uspelo priti do spletne strani britanskih PureMotion in njihovega EditStudio 5. Zadeva je bila precej ugodna, sploh zato, ker je zelo močna, saj omogoča urejanje s poljubnim številom sledi, pa še kak bonbonček je skrivala, recimo samodejno odstranjevanje zapečenih podnapisov, risanje črt in pomik okvira znotraj slike/videa. Dodatna vrednost je bila tudi v spletnem forumu, ki je omogočal stik z razvijalci, ki so tako pomagali uporabnikom kot upoštevali njihove želje in pripombe, da niti ne omenjam SDK za izdelavo lastnih vključkov. 

Razmeroma presenečen sem bil, da o programu nisem zasledil nikjer v slovenskih revijah. PureMotion je sicer vmes zaprl vrata, izdelek pa je odkupilo podjetje Meda Chance. Letos je izdalo novo različico EditStudia, ki nosi številko 6. Zadeve sam sicer še nisem preskusil. 

Če boste v bližnji prihodnosti delali kakšne preglede mečine za obdelavo gibljive slike, priporočam, da zraven vključite še omenjeni program.

Lep pozdrav,

Matej

O velikem in počasnem najnovejšem Pinacle Studiu pišemo ravno v tej številki, gotovo pa bodo na vrsto prišli tudi njegovi manjši in cenejši konkurenti.

Kako začeti programirati?

Sem nekakšen laik računalništva oz. imam neka osnovna znanja za vsakdanjo rabo, kar sem se naučil, sem se naučil sam, saj me je to vedno veselilo in zanimalo. Zdaj želim nekaj več.

Želel bi pridobiti nekaj znanj iz samega programiranja in programiranja oz. izdelovanja spletnih strani. Ne vem pa, kako začeti, oz. kje dobiti gradivo, kakšno gradivo sploh dobiti in kako priti do njega. Mi lahko v tej smeri, prosim, kakorkoli pomagate? Želel bi izvedeti, kakšno gradivo (natančneje: naslov elektronskega ali normalnega gradiva), v katerih programih oz. programskih jezikih sploh delati itd.

Boštjan

Priporočamo kar Javascript. Začnete lahko tukaj:

pasadena.si/knjigarna/?q=javascript&qT=0

Kako do cene izpisa pri laserjih?

Ker trenutno v službi iščemo model novega visoko zmogljivega ČB tiskalnika, sem opazil, da ste v podatkih navedli tudi ceno izpisane strani. Zanima me, kakšni so bili kriteriji pri izračunu in tudi izračun, ker so nam prišle različne cene.

Zanima me tudi, kako je mogoče, da je cena pri HP LJ9040 nižja kot pri HP LJ4350, ker nam pride ravno nasprotno. Hvala za odgovor.

Marko

Pri Hpjevih laserjih, ki imajo skupen valj in barvilo, ceno izpisa računamo kot cena tonerja/valja deljeno s številom strani, ki jih toner po navedbah izdelovalca zmore natisniti.

Cena tonerja za model 9050 je 322 EUR, cena tonerja za 4350 pa 280 EUR.

Vendar prvi "zdrži" 30.000, drugi pa 20.000 strani. Cena izpisa je zato 0,011 in 0,014 EUR na stran.

Predstavitve, televizorji, digitalni okviri ...

1.) Želim le predvajati že izdelane e-prosojnice (npr. Powerpoint) na projektorju. Ali res potrebujem prenosni računalnik? Iščem lažje prenosne alternative. Ali je kakšen dlančnik, ki bi se ga dalo preprosto priključiti na kabel VGA ali kakšen pametni telefon, kakšen drug vmesnik?

2.) Bral sem vaš članek o večpredstavnih predvajalnikih, v katerem ste predvideli, da jih bodo začeli izdelovalci postopno vgrajevati kar v televizorje. Naletel sem na dražji Philipsov model, npr. 42PFL9603D, ki naj bi imel tak predvajalnik že vgrajen. Zanima me, ali ga boste preizkusili, predvsem pa, ali se splača glede na domnevno boljšo sliko in ta dodatek plačati zanj skoraj enkrat več glede na ceno npr. 42PFL7603D. Pa še nekaj, prebral sem "govorice", da oznaka D na koncu pomeni, da digitalni sprejemnik ni sposoben predvajati DVB-T Mpeg-4. Ali je to res? To bi pomenilo zavajanje kupcev, ker se sprejemnik v spletu oglašuje kot popolnoma pripravljen za prihodnost oddajanja TV signala v Sloveniji.

3.) Kupil sem digitalni okvir za slike, ki ima ločljivost 480 × 234 pik, kar menda pomeni razmerje 16 : 9. Če svoje fotografije prikazujem v razmerju 4 : 3, so ob straneh prazni pasovi, če pa je slika pokončna, je še slabše. Potrebujem vaš nasvet, kako slike avtomatsko pretvoriti v razmerje 16 : 9, pa jih pri tem ne popačiti in tako doseči, da se za prikaz slike uporabi celotna površina zaslončka LCD. Morda bi lahko postopek prikazali v rubriki Nasveti. Idealno bi bilo tudi, ko bi mi program ponudil pravokotnik za izrez, označeni pravokotnik pa bi zapisal v ločljivosti 480 × 234 pik. To pa zato, ker se podrobnosti pri tako nizki ločljivosti izgubijo, zato bi rad pretvoril le del slike v navedeno razmerje stranic in ločljivost.

Iztok

Dlančniki s priključkom VGA so včasih bili na voljo, danes pa jih bolj ali manj ni več.

Najenostavnejša in najcenejša ustrezna napravica bi bil Asusov mini prenosnik EEE (z zaslonom 7 palcev), ki stane manj kot 300 EUR.

Da, omenjeni Philips nima MPEG-4 sprejemnika; to pomeni, da je za slovensko televizijo DVB-T neuporaben. Tako zavajanje sicer ni nič posebnega. Žal ...

Glede avtomatskega rezanja v razmerju 16 : 9 vam ne znamo pomagati. Se pa strinjamo, da je ročno rezanje lahko kar naporen posel, če je slik veliko.

Načrt vezja pri Osebnih trenerjih

V junijski številki ste v članku "Osebni trenerji" sestavili alternativno napajanje za mobilne naprave. Omenjenega "preprostega usmernika s stabilizatorjem napetosti, ki ga v kompletu ali sestavljenega za ceno, nižjo od 10 EUR, dobimo v vsaki bolje založeni trgovini z elektronskimi komponentami", nisem našel v nobeni od meni znanih tovrstnih trgovin. Mi lahko, prosim, poveste, v kateri trgovini je to dobavljivo, oziroma še bolje, kako priti do sheme elektronskega vezja in seznama komponent usmernika, uporabljenega v vašem članku.

Lep pozdrav

Sandi

Avtor Mario Zec odgovarja:

Najbolj enostavno bo stvar dosegljiva na Conradu ( www.conrad.si).
Tam poiščemo "vezje za univerzalni napetostni generator" (številka izdelka 115576).
Sicer so taka vezja pod Elektronika>Aktivne komponente>Regulatorji napetosti.
V tem kit kompletu se dobi za 7,05 EUR vse, razen regulatorja.
Za regulator za 5V stabilizacijo se ponavadi uporabi IC 7805 (št. izdelka: 179205 ) (cena 0,75 EUR), čeprav je boljši (in dražji) 5V LM2940 (št. izdelka: 175714 ) (cena 3,63 EUR).
Z obema na navadnem dinamu usmernik deluje brez težav. Načrt vezja in navodila so priložena kit kompletu, lahko pa si jih tudi naložite s Conradove strani (download center). Navodila so tudi v slovenščini, načrt in navodila pa so žal le v nemščini ali francoščini.  

Spletni komentar članka "Pamet v žepu? Ne hvala!"

www.monitor.si/clanek/pamet-v-zepu-ne-hvala/

Če kdo ne želi pameti v žepu, je to čisto osebna odločitev, ljudje smo si pač različni.
Ampak ni potrebe zavračati vseh novitet in tehnologije (pa čeprav ne vedno čisto uporabne). Ker drugače bi še vedno hodili peš, nabirali sadeže in lovili divjačino s kopji in kamenjem. Seveda pa je to čisto osebno mnenje.


Marsikdo (tudi sam) pa zadnje čase na mobilnik gleda kot na napravo "All in one". Kot je to na primer pri tiskalnikih. Zakaj bi imel posebej printer,scaner,fax in še kaj, če imaš lahko vse to v enem kosu. Ali so pri tem prisotne izgube pri kvaliteti zaradi natlačenosti vsega v eni "škatli"? Seveda, toda tu je vprašanje uporabnosti. Če nečesa nimaš, tega ne moreš uporabiti. Ali pa je potrebno imeti več posameznih naprav.

Prav tako je pri mobilnikih. Boš posebej nosil dodaten MP3 predvajalnik, GPS, radio, fotoaparat in morda še kaj? Za to bi potreboval vsaj kakšno torbo, če že ne nahrbtnika, da ne govorimo o celi kopici različnih napajalnikov, različnega pribora, ki bi jih mešali med seboj.
Ali pa bi se na račun kvalitete odrekli celi kopici zgoraj omenjenih pripomočkov in bi imeli s seboj samo svoj mobilnik.

Seveda vsi pripomočki niso tako zelo uporabni in vseh ne bomo uporabljali prav pogosto, nekaterih morda sploh nikoli.

Eden takih je verjetno GPS, ki ga nekateri res sploh ne potrebujejo, drugi ga uporabljajo samo za na počitnice in le redki večkrat. Vsi pač niso tako spretni pri orientaciji ali pa se jim ne da preveč razmišljati na poti. Vseeno pa se ga ne da primerjati z kakšnim zemljevidom ali Atlasom,kjer niso označena imena ulic in kjer te puščica ne vodi do cilja.

Pri uporabi mobilnika namesto MP3 predvajalnika ne gre izgubljati veliko besed. Kakovost zvoka pri marsikaterem mobilniku je že na solidni ravni, nekateri premorejo tudi zvočnike za stereo, drugi pa imajo tudi posebne komande za lažje in hitrejše upravljanje.
Če hočemo mir pred klici, lahko samo ugasnemo zvonjenje. Kasneje pa lahko pogledamo,če smo slučajno izpustili kak nujen klic.

Tudi radio, sploh če omogoča RDS, ni slaba pogruntavščina. Če nisi v avtu,si kje kjer ni radia ali če vse svoje MP3 posnetke poznaš že po vrstnem redu lahko prav pride. Če ne za poslušanje glasbe, pa za poročila ali za spremljanje vremenske napovedi. Omejitev je seveda le dostopnost radijskega signala.

Osebno se mi na mobilniku zdi uporaben digitalni fotoaparat. Seveda ne vsak, toda kakovost vedno bolj napreduje. Carl Zeiss leče, ločljivosti 2, 3,2 in 5 MP, cela kopica dodatnih nastavitev(nastavitev beline, makro, nočni posnetki…),celo razni nadomestki za bliskavico. Pravzaprav manjka (poleg malo boljše kakovosti) samo še optični zum,ki pa v deželah Daljnega vzhoda sploh ni več redkost. Za dnevno uporabo (ko je dovolj svetlobe) je primeren marsikateri, razlike med mobilnimi fotoaparati pa se poznajo bolj pri zajemu posnetkov pri slabši svetlobi.
Seveda se tak fotoaparat po kakovosti ne more kosati s pravimi digitalnimi fotoaparati. Toda večjih, težjih (boljših) fotoaparatov nimamo vedno ob sebi. Kaj nam pomaga vsa njihova kakovost, ko pa jih velikokrat ne morem vzeti s seboj in ne moremo shraniti nepozabnih trenutkov.
Tu lahko govorim tudi iz lastnih izkušenj, saj imam več slik otroka, narejenih z mobilnikom, ne z digitalnim fotoaparatom. Morda komu kakovost slik ne bi bila po godu, toda meni več pomenijo ujeti edinstveni trenutki, ki drugače ne bi bili shranjeni. In precej slik je kar dobrih.
Kar se tiče elektronske pošte (sploh, če je je veliko),mobilni fotoaparat res ni najprimernejše "orodje" za obdelavo le te. Čeprav po drugi strani, če imaš dober "pametni" telefon s pravo qwerty tipkovnico, tudi ni tako težko napisati kakšnega nujnega odgovora na e-pošti. Da ne govorimo, da bi lahko s kakšnim Nokia komunikatorjem (ki spada v razred pametnih telefonov) z lahkoto tudi zabili kakšen žebelj (ali žičnik po slovensko).

Edina resna ovira vsem tem vgrajenim "dobrotam" je seveda energija. Več funkcij se uporablja, prej se izprazni baterija, čeprav nekateri mobilniki zdržijo kar nekaj dni. Odvisno seveda od uporabe in zmogljivosti same baterije. Tudi sam sem zamenjal kar nekaj mobilnikov, toda nobena "moja škatlica" ni zdržala dva tedna brez polnjenja, priznam. Morda le, če nisem mobilnika prav nič uporabljal, ker je bil kot rezervni telefon. Drugače pa tako zmogljive baterije mobilnega telefona še nisem zasledil, kot jo ima strokovni urednik. Ali zelo malo uporablja mobilnik ali pa je bila ocena trajanja baterije narejena zelo velikodušno. Morda se pa tudi motim, ampak saj to je človeško, mar ne.

In če (kot Slavko Ivančič) potegnemo črto, vidimo, da je tudi dobro, da se prodajajo tudi vedno novejši (in boljši) pametni telefoni.

O cenah ne gre izgubljati besed. Na žalost (razen redkih izjem in akcij) cene v primerjavi s tujino veliko manj zaostajajo kakor plače.


Aleksander

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki