Pet ključnih izzivov interneta stvari

Objavljeno: 29.1.2019 | Avtor: Vinko Seliškar | Kategorija: Monitor Pro | Revija: Februar 2019

Tehnologije interneta stvari vsekakor imajo potencial, da bodo v 21. stoletju (so)upravljale poslovanje podjetij in vplivale na življenja ljudi. Morebiti celo postale naslednja velika stvar. Brez izzivov zato seveda ne gre.

Internetu stvari (IoT) nihče ne oporeka ogromnega potenciala, a še preden se uresniči večina napovedi o tem, kako bo ta tehnologija spremenila poslovanje podjetij, delo zaposlenih in življenja ljudi, bo treba urediti marsikatero področje. Omrežje za naprave novih generacij ima tako pred seboj še veliko dela. Podjetja seveda zanima predvsem to, kako internet stvari učinkovito integrirati v lastno poslovanje, pri tem pa velja imeti v mislih naslednje dejavnike …

Izpolnjevanje pričakovanj kupcev

V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je čedalje večji dostop do interneta za vedno spremenil trgovino. Način nakupovanja potrošnikov je postal drugačen. Ni nam treba več vstati s kavča in se odpeljati v to ali ono prodajalno takšnega ali drugačnega blaga. Stvari preprosto naklikamo iz naslanjača in (po)čakamo, da nam jih dostavijo na dom. Internet je poskrbel tudi za precej boljšo informiranost potrošnikov, odpira jim oči ter kaže, kaj vse je mogoče, zato generični oziroma standardizirani ali množično proizvajani izdelki za vse potrošnike niso več dovolj dobri. V ospredje stopajo pričakovanja in zahteve do izdelkov in storitev po meri. Da, vse to je predvsem zasluga interneta.

Na prelomu novega desetletja imamo kupci večja pričakovanja kot kadarkoli prej. Želimo si inovacij, drugačnosti, to pa izražamo tako skozi nakupne navade kot obnašanje. Podjetje Salesforce v svojem poročilu ugotavlja, da je kar 57 odstotkov strank in kupcev bolj zainteresiranih za poslovanje z inovativnim ali naprednim podjetjem, polovica kupcev pa ne bo niti malo omahovala z zamenjavo blagovne znamke, če njihove potrebe ne bodo izpolnjene. To je sodobna realnost.

Skrb za varnost

Ironično, ob prvih zametkih interneta stvari so vsi poudarjali, za kako zelo varno omrežje bo šlo, še posebej v industrijskih okoljih, kjer bo industrijski internet stvari ločen od interneta in tako nadvse primeren za prenašanje tudi zaupnih podatkov. Čeprav je internet stvari res varnejši od povprečne internetne povezave, pa vendarle ni neprebojen in to podjetjem povzroča marsikateri pomislek o njegovi uporabi. Šifriranje podatkov in povezav sicer pride v poštev, a ne pri vseh napravah, problematične so predvsem nizkocenovne rešitve.

Napadi na internet stvari so vse pogostejši, varnostni strokovnjaki pa opozarjajo na dodatno nevarnost. Internet stvari so obravnavali tudi na Svetovnem gospodarskem forumu, kjer so ga uvrstili med večja globalna tveganja. Za omenjeno organizacijo pripravljeno poročilo razkriva posebej izpostavljeno skrb glede interneta stvari in ponudnikov globalnih oblačnih podatkovnih centrov. Zgolj zloraba enega izmed teh bi namreč lahko povzročila med 50 in 120 milijardami ameriških dolarjev gospodarske škode.

Posodabljanje in nadgradnje strojne opreme

Ne glede na to, kako podjetje uporablja internet stvari, integriteta podatkov lahko pomeni velik izziv. Ogromne količine podatkov, ki prihajajo iz več virov, poskrbijo, da je težje ločiti uporabne informacije od nepomembnih podatkov/dogodkov, zato je še kako pomembno, da podjetje ne le redno posodablja in nadgrajuje strojno opremo, torej naprave in senzorje, temveč tudi, da jih ustrezno umerja.

Zagotavljanje zanesljive povezljivosti

Internet stvari v trenutni obliki pretežno uporablja centraliziran model komunikacije, torej komunikacijo strežnika in odjemalca za zagotavljanje povezljivosti. To je veljalo za učinkovito, dokler se niso začele uresničevati napovedi o »klepetu« na milijarde naprav. Potem pa je začelo povezav v podatkovnih centrih pospešeno primanjkovati. Da bi na ta način komuniciral internet stvari, se zdi ob uresničitvi scenarija o 50 milijardah naprav (že v prihodnjem letu, če se uresniči napoved podjetja Cisco) praktično neverjetno. Trenutno je le še vprašanje časa, kdaj bodo uporabniki začeli doživljati precejšnja ozka grla pri povezljivosti, kar pa bo pomenljivo vplivalo na učinkovitost in splošno uspešnost interneta stvari. Prve rešitve so že na vidiku – gre za mikro podatkovne centre, ki se nameščajo na rob omrežja in tam komunicirajo z napravami interneta stvari, nato pa v večji podatkovni center pošljejo le obdelane agregirane podatke.

V pričakovanju regulacije

Medtem ko nekatera podjetja že aktivno delajo pri projektih interneta stvari, jih večina z njimi odlaša. Čakajo predvsem nove standarde in regulative, ki bodo dodatno uredile področje interneta stvari, čeprav bo zanimivo videti, kaj bo regulativa sploh lahko dosegla, saj internet stvari ni vezan na posamezno lokacijo, državo ali regijo.

Cilj podjetij bi zato moral biti kar najbolje izkoristiti internet stvari v trenutnem stanju. Kljub naštetim izzivom in ozkim grlom ima namreč že v današnjem poslovnem svetu še vedno veliko koristi. Predvsem pa prinaša možnost diverzifikacije in ustvarjanja konkurenčne prednosti.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki