Neuspešni preklop
Čeprav računalništvo ocenjujemo za področje, ki se nenehno in zelo hitro spreminja, pa so nekatere paradigme presenetljivo ukoreninjene. Pri pametnih telefonih, denimo, se že desetletje pogovarjamo, da so bolj ali manj »vsi enaki«. Naš fotograf se že od nekdaj jezi, da nima kaj fotografirati, saj gre za »črne pravokotnike«.
In vendarle so proizvajalci pred leti prišli do zanimive nadgradnje – pravokotnik, ki se lahko zloži in/ali razpre. Pametni telefoni z zasloni torej, ki jih lahko prepognemo. Ideja zložljivih zaslonov seveda ni nova, prototipi se razvijajo že nekaj desetletij. Spomnim se kolega, sicer arhitekta, ki si od nekdaj želi zaslon, ki bi deloval »kot zvitek«. Pri napravah, ki jih prenašamo okoli, je to na prvo žogo res odličen naslednji korak v razvoju. S tem bi namreč dobili napravo, ki je še manjša, a kljub velikosti ponudi izredno uporabno zaslonsko površino. Žal v praksi to (še) ne deluje.
Pri telefonih je Samsung, ki je najpomembnejši proizvajalec teh naprav za evropski trg, že pri peti generaciji svojega modela Galaxy Fold (in Flip). Na Kitajskem ima vodilno mesto Huawei, na voljo so tudi modeli proizvajalcev Oppo, Honor, Vivo in Xiaomi in celo – Googla. Glede na razvoj in vse bolj redno predstavitev novih tovrstnih modelov lahko sklepamo, da bo to sčasoma vendarle vse pomembnejši segment pametnih telefonov.
A prodajne številke kažejo, da je rast počasnejša, kot bi si mislili. Tisti, ki spremljamo nove tehnologije, živimo v balončku – preklopni telefoni namreč predstavljajo manj kot odstotek vseh prodanih pametnih telefonov. Resda je smiselno upoštevati le telefone zgornjega razreda, kjer imajo večji tržni delež, trenutno nekje med 15 in 20 odstotkov, v naslednjih treh letih naj bi po nekaterih ocenah prišli do 40.
Preklopnost pri prenosnikih ne bo zaživela. Razlog je preprost – velikost zaslona večini uporabnikov ne pomeni ozkega grla.
Zanimivo je, da takih zaslonov še nismo zares srečali pri drugih napravah, denimo prenosnikih. No, smo jih, na novinarski predstavitvi smo že pred časom v rokah imeli prenosnik Lenovo ThinkPad X1 Fold, že več kot eno leto se prodaja tudi Asusov model ZenBook Fold. Pri obeh gre za »prenosnik«, sestavljen iz dveh delov, prepogljivega zaslona in tipkovnice, ki jo lahko uporabimo na dva različna načina. Kot povsem ločeno brezžično, ko uporabljamo zaslon v razprtem položaju, drugo pa v bolj klasični prenosni postavitvi, kjer postavimo tipkovnico na spodnjo polovico zaslona in smo nazaj pri klasičnem prenosniku. Očitno proizvajalci (pravilno) menijo, da prenosnik ne more imeti tipkovnice na zaslonu, občutljivem na dotik, kot smo z njo zadovoljni na telefonih.
Po nekaj izkušnjah s preklopnimi telefoni in prenosniki menim, da tovrstne naprave na dolgi rok ne bodo zares zaživele. Pri telefonih sicer razumem dodano vrednost in mi je jasno, da bo na koncu šlo za omembe vreden segment, pri prenosnikih pa ne. Razlog je preprost – velikost zaslona večini uporabnikov ne pomeni ozkega grla.
Še več, strojna oprema (kamor vključujem tudi velikost zaslona) postaja iz leta v leto vse manj pomembna in ta trend se bo nadaljeval. Po mojem hitreje, kot bodo proizvajalci prenosnikov razvijali alternativne oblike oziroma form factorje. Če pogledamo kombinacijo cene, velikosti (tudi volumna), zmogljivosti in vsega ostalega, so prenosniki že desetletje dovolj dobri.
Tam, kjer prenosniki preživijo največ časa (na pisalnih mizah), lahko dodamo zunanji zaslon, zunanjo tipkovnico, miš itd. Imeti štorasto in drago rešitev za robne pogoje in za tistih nekaj uporabnikov res nima pretiranega smisla. Mislim, da se tega zavedajo tudi proizvajalci, ki te naprave razvijajo bolj zato, ker jih lahko, nekako za vsak primer. Podobno menim o hibridnih prenosnikih, torej tistih, ki se lahko prelevijo v predebele in pretežke tablice. Z Windows.
