Največje med največjimi
Zgodilo se je, kar se je še leto nazaj zdelo nemogoče – podjetje, ki izdeluje grafične kartice, je postalo najvrednejše na svetu. Res pa je, da so grafične kartice le še manjši del njegovega poslovanja.
Val umetne inteligence, ki ga na tem mestu omenjam vse prepogosto in sem ga nedavno označil kar za balon, ki se bo nekoč razpočil, je na obalo naplavil novega kralja – podjetje NVidia. Ravno na dan, ko sem se odločil pisati ta uvodnik, je delnica tega tehnološkega velikana (spet) toliko poskočila, da je skupna vsota njegovih delnic presegla tisto, ki jo pod palcem drži veliki Microsoft. Tržna vrednost podjetja NVidia je zdaj neverjetnih 3,34 bilijona dolarjev (trilijona po ameriškem štetju), pri čemer se je od začetka leta skoraj podvojila. Pred osmimi leti je bila vrednost delnice manj kot odstotek te vsote! Seveda, takrat je podjetje izdelovalo le – grafične kartice.
Jensen Huang, soustanovitelj in predsednik uprave NVidie, ki se zadnje čase po pojavnosti (in svoji usnjeni črni jakni) približuje statusu, ki ga je imel nekoč Steve Jobs, pravi, da so v podjetju od nekdaj želeli »pospeševati« računalnike. Tudi takrat, ko še ni bilo jasno, kaj bi to »pospeševanje« sploh bilo, in so si kot nekakšno vmesno rešitev morali najti »pospeševanje grafike 3D«. Pot podjetja od skromnih začetkov, prek neuspešnega posla s Sego do sodelovanja s Silicon Graphicsom, prevzema konkurenta 3dfx Interactive in popolnega prevzema grafičnega prestola, smo v Monitorju že popisali. Danes je NVidia na področju grafičnih kartic daleč pred edinim resnim konkurentom, AMD, nekoč mogočni Intel pa se za 'konkurenta' skorajda ne upa niti poimenovati.
Pred osmimi leti je bila NVidia vredna komaj odstotek trenutnih bilijonov! Seveda, takrat je podjetje izdelovalo le – grafične kartice.
Še veliko večja pa je NVidijina prednost na področju pospeševalnih čipov, ki so uporabljani v strežniških farmah, oblakih, superračunalnikih, kakorkoli jih že želimo poimenovati. Pospeševalni čipi NVidia H100 danes poganjajo ChatGPT, Copilot in vsakršne druge 'chate', naslednje generacije pa bodo poganjali čipi Blackwell oziroma najverjetneje kar strežniški moduli GB200, ki poleg pospeševalnika vsebujejo tudi procesorje, povezave med njimi in celo omrežne module. Strežniki_vse_v_enem. Največja omara s takimi strežniki, vodno hlajeni model GB200-NVL72, naj bi stal 'borih' tri milijone dolarjev. In kljub temu se umetnointeligenčna podjetja za blackwelle tepejo, še preden so sploh zares na voljo. Na NVidijini predstavitvi so svoje dobro ime zanje zastavili vsi velikani – izvršni direktor OpenAI Sam Altman, izvršni direktor Microsofta Satya Nadella, izvršni direktor Alphabeta Sundar Pichai, izvršni direktor Mete Mark Zuckerberg, izvršni direktor Google DeepMinda Demis Hassabis, predsednik Oracla Larry Ellison, izvršni direktor Della Michael Dell in izvršni direktor Tesle Elon Musk. Zadnji (ki ga moramo sicer vedno jemati z nekaj rezerve) je kasneje izjavil, da bo v naslednjem letu za svoje podjetje xAI kupil kar 300.000 blackwellov, po okoli 30.000 dolarjev na kos. Za devet milijard dolarjev, torej.
Kar drago, bi pomislili, toda šef NVidie pravi, da »tudi če bi naši konkurenti svoje čipe strankam dajali zastonj, bi bila rešitev NVidie cenejša«. Rešitve NVidie so namreč zaradi časovne prednosti nekaj let tako zelo integrirane v programske ekosisteme, da je prilagajanje na drugačno arhitekturo zelo (pre)drago.
Ne čudi torej, da je vrednost delnice NVidie letos videti kot vrednost bitcoina v najboljših časih – samo v zadnjih 30 dnevih je poskočila dvakrat, obakrat po 20 odstotkov! Toda če vrednost bitcoinu določajo 'kiti', veliki vlagatelji, ki manipulirajo z njegovo vrednostjo, vrednost NVidii določa ključnost podjetja za ključno tehnologijo sedanjosti in prihodnosti – umetno inteligenco oziroma velike jezikovne modele. Bo ta ključnost kdaj upadla? Nekoč prav gotovo, trenutno pa vlada nekakšen konsenz, da se to v prihodnjih petih letih še ne bo zgodilo. Poskusi seveda obstajajo. Microsoft se, denimo, trudi in razvija svoje pospeševalne čipe za umetno inteligenco (Maia 100) in celo programske vmesnike, ki bi omogočali poganjanje iste programske kode na različnih čipih. Še največjo nevarnost za NVidio in njenega samozavestnega šefa pa v resnici pomeni morebitni flop/razpok celotne industrije velikih jezikovnih modelov. Ko bomo morda ugotovili, da do splošne umetne inteligence (AGI) po tej poti vendarle ne bomo prišli.
Do takrat pa, kralj je mrtev, naj živi kralj!
Dodano 25.6.2024 - kot nalašč je ravno v tednu po nastanku tega uvodnika delnica NVidie padla. Strokovnjaki menijo, da za to ni tehnološkega razloga, temveč so se le vlagatelji s prodajo odločili vnovčiti pretekle zaslužke. Bomo videli...
