Najširša obzorja

Pred kratkim smo v Monitorju preizkusili igričarske monitorje, z manjšo zamudo pa smo dobili posebneža, ki resno privlači poglede. Gre za Samsungov ultraširoki igričarski monitor Odyssey G9, v katerega so stisnili res ogromno tehnologij.

V oči pade že zaradi svoje pojavnosti. Gre za impresivno širok monitor – diagonala meri 49 palcev (123 centimetrov). To sicer ne poda prave slike, saj bi marsikdo ta podatek enostavno postavil v svet televizorjev, torej bi šlo za današnje razmere manjši domači televizor. Monitor postane resen posebnež šele, ko upoštevamo razmerje stranic (kar 32 proti 9) in ekstremno ukrivljenost.

Televizorji in računalniški monitorji imajo po navadi razmerje 16 : 9. Široki monitorji gredo nekje do 21 : 9, to najdemo vse pogosteje tudi pri pametnih telefonih. Preizkušeni Odyssey je v praksi tako enak dvema 27-palčnima monitorjema, postavljenima skupaj. Pri tem bi imela oba ločljivost 2560 × 1440 pik, Odyssey ima namreč ravno 5120 × 1440 pik. Ločljivost je dobro izbrana, saj pomeni gostoto 109 pik na palec, kar je dovolj udobno, da ne potrebujemo programske povečave. Kot rečeno, je zelo opazna ukrivljenost, ki je zelo velika, 1000R, torej bi se monitor prilegel krogu s polmerom enega metra.

Monitor zasede res veliko prostora na pisalni mizi, tako v širino (sam zaslon meri v širino skoraj 1,2 metra, ohišje pa še nekaj centimetrov več) kot v globino (dobrih 40 cm). Pri tem ga seveda ne moremo imeti preblizu, torej bo prišel v poštev le pri uporabnikih s prostornejšimi delovnimi prostori. Skupaj s stojalom tehta slabih 17 kilogramov. Stojalo svoje delo dovolj dobro opravi, torej je dovolj trdno, omogoča tako dvig kot tudi nagib (navzgor in navzdol) ter rotacijo vstran (levo in desno). Seveda pa ne omogoča postavitve v pokončni (portretni) položaj.

Zadaj je vhod za vgrajen napajalnik, na levi strani pa so še vhodi za video. Tu smo bili nekoliko razočarani, saj so na voljo le dva vmesnika DisplayPort (po standardu 1.4) in en vmesnik HDMI (2.0). Pri takem monitorju bi si vseeno želeli še kak vmesnik, da bi lahko naj priklopili več naprav in uporabljali način slika v sliki ali slika ob sliki. Oboje je sicer podprto, torej za ogled dveh naprav hkrati, a bi si pri tem želeli še kak vmesnik več, denimo še dodaten HDMI. Vključuje še izhod za slušalke ter en izhod USB (ob enem vhodu).

Monitor je namenjen zahtevnim igralcem iger, kjer se načelno odlično obnese, čeprav z nekaterimi omejitvami. Prva bo naš računalnik, bolj konkretno njegova grafična kartica. Ločljivost, ki jo podpira monitor, je res visoka, ob tem pa so podprte hitrosti osveževanja vse do res impresivnih 240 Hz (podpira standarda FreeSync in G-Sync). A za polno podporo tega potrebujemo grafično kartico s tehnologijo DSC (Display Stream Compression), torej Nvidijino RTX serije 20 (ali povsem nove serije 30) ali kartico AMD serije 5300. A to je le teorija, v praksi bo kombinacija visoke ločljivosti in hitrega osveževanja zahtevala res huronsko močan računalnik. Bolj verjetno bomo pri polni ločljivosti vezani na razmeroma malo slik na sekundo – pač odvisno od zmogljivosti računalnika.

Naslednja omejitev pa so igre. Tako ultraširoko razmerje podpirajo le novejše igre, pa še to ne vse. Širok pogled se noro dobro izkaže v dirkalnih igrah (Assetto Corsa Competizione, Dirt Rally 2), preizkusili smo ga tudi drugje (Elite: Dangerous, Far Cry 5). A veliko iger enostavno ne podpira takega razmerja (in ga tudi nikoli ne bo). Tu se pač moramo zadovoljiti s črnimi robovi na strani ali pa z raztegnjeno sliko, kar je še slabše).

Pri navadnem pisarniškem delu pa tudi ostalih računalniških opravilih, denimo brskanju po spletu, se monitor dobro obnese, vendar le, če smo vajeni dela z več okni hkrati. Imeti namreč na takem zaslonu le eno okno, po možnosti čez ves zaslon, pomeni neprestano iskanje elementov in premikanje glave, česar res ne priporočamo. Res lahko čez ves zaslon raztegnemo Excelovo preglednico, a več bodo iz takega zaslona dobili ustvarjalci. Denimo tisti, ki se ukvarjajo z montažo zvoka, v manjši meri pa tudi videa. Ali pa pač ob ustvarjanju v Photoshopu ali Autocadu – tu imamo na enem zaslonu več kot dovolj prostora za mnogo oken, od vseh tistih, ki pripadajo osnovnemu programu, do morebitnih dodatnih PDFjev in spletnega brskalnika.

Monitor je po barvni pravilnosti soliden, a je v prvi vrsti namenjen igram, torej hitremu odzivu in veliki hitrosti osveževanja. Če ga primerjamo z nedavno preizkušenimi modeli, bi prišel nekje na sredino po natančnosti barv, kar je seveda več kot dovolj dobro, in po enakomernosti osvetlitve. V uporabi je matrika VA, ki ponudi dobre kontraste in tudi dovolj dobre vidne kote. Ti so zaradi ukrivljenosti tako in tako ugodnejši, torej večino zaslona vedno gledamo dokaj naravnost. Ponudi dovolj visoko svetlost, dobrih 400 cd/m2, pri uporabi tehnologije HDR1000 pa do 1.000 cd/m2.

Največja omejitev monitorja je seveda njegova cena, saj bo treba zanj odšteti okoli 1.500 evrov. Iskreno povedano, to niti ni pretirano, saj bi za praktično enake zmogljivosti, razdeljene med dva monitorja, torej dva igričarska 27-palčna monitorja, plačali približno enako. A vseeno gre tu za luksuz enotnega, širokega pogleda.

Samsung Odyssey G9

igričarski monitor

Prodaja: Bolje založene trgovine.

Cena: 1.500 EUR

Za: Izredno široko razmerje, kakovost izdelave, ukrivljenost, hitrost osveževanja.

Proti: Cena, omejeni vmesniki, prostorska potratnost.

Citat: V praksi bo kombinacija visoke ločljivosti in hitrega osveževanja zahtevala res huronsko močan računalnik.