Mladost norost
O spremembah, ki smo jim v računalništvu priča zadnje čase ali pa, recimo, zadnja leta, sem na tem mestu že pisal. Postavil sem tezo, da postaja trg IT zrel, bolj umirjen in nasploh vedno bolj podoben drugim industrijskim panogam, ki jih potrošniki sprejemajo kot samoumevne.
Pa vendar so spremembe večplastne; če se dovolj potrudimo, opazimo tudi take, ki še kažejo na izredno mladost te industrije. Mladost in agilnost, ki je daleč od uležanosti npr. avtomobilske industrije. Naj omenim le najočitnejši primer - Applovo menjavo tabora. Še pred nekaj leti bi si kar težko predstavljali, da bo tako zagrizen Wintelov nasprotnik odvrgel procesorje PowerPC in prešel na Intelovo arhitekturo. In še več, v računalnikih dovolil nameščanje Microsoftovih Oken. No, res - slednje je očiten izraz (pre)moči in samozaupanja, da je MacOS pač toliko boljši od Oken, da bodo "prebežniki" kmalu prebegnili nazaj. Ali pa prebeg v drugo smer - Microsoftov v tabor PowerPC s svojim Xbox 360.
Na mladost očitno kaže tudi preoblikovanje nekaterih delov industrije. Na primer postopno umiranje trga optičnih bralnikov, če naj se obregnem ob naš strojni preizkus prejšnji mesec. Še pred nekaj leti je veljalo, da bomo optične bralnike na delovnih mizah počasi imeli bolj ali manj vsi. Izkazalo se je, da jih bodo imeli le tisti, ki so si omislili večnamensko brizgalno napravo, pa še teh je veliko manj, kot jih je bilo pričakovati včasih. Upad gre seveda pripisati vse večji digitalizaciji fotografije. Resda imamo vsi po predalih še kupe starih "analognih" fotografij, vendar večini pač ne pade na misel, da bi si zaradi digitalizacije le-teh kupili bralnik. Raje si ga sposodimo in v enkratnem podvigu opravimo to dokaj mučno delo. Optičnih bralnikov je vedno manj, na našem trgu pa sploh. Nekaterih blagovnih znamk, ki so bile tu pred nekaj leti ključne, sploh ni več. Na primer Umax. In še več, nekaterih najboljših modelov sploh ni dobiti, saj jih uvoznik menda naroča le po naročilu. To vsekakor kaže na stopnjo priljubljenosti teh izdelkov ...
Enako je očitno s priljubljenostjo nekaterih izdelkov z drugih področij, npr. Sonyjevih monitorjev. Ne razumite napak, Sony še vedno izdeluje vrhunske monitorje, vendar je kakovostna razlika med njimi in cenejšimi korejskimi izdelki danes veliko manjša kot pred leti, ko je bil izraz "Sony Trinitron" pojem za kakovost. Vsekakor toliko manjša, da Sonyjev ni več mogoče prodajati "kot mercedes" (blagovna znamka naj bi bila vredna občutno višje cene), kot so prodajalci in distributerji počeli pred leti (res, slišal sem na lastna ušesa ...). Sony je torej moral narediti edini logični korak: opustil je proizvodnjo monitorjev. No, vsekakor veliko bolje, kot da bi "proizvodnjo" nadomestil z lepljenjem svojih nalepk na veliko cenejše modele OEM. V sferi plošč LCD Sony sicer še ostaja, vendar v partnerstvu s Samsungom. Zlobneži trdijo, da je to partnerstvo podobno kot med LG in Philipsom - razvoj, predvsem pa proizvodnja je v Koreji, Sony paketu prilaga le svoje ime. Tako kot je ime Philips pomembno za prodajo v Evropi ...
Mimogrede, ko smo že pri Sonyju: nujnost opustitve proizvodnje monitorjev je še najmanj, kar ga je doletelo letos. Veliko hujša je zamuda pri splavitvi novega Playstationa, naravnost grozen pa je odpoklic kar osem milijonov prenosniških akumulatorjev! Že vrednost le-teh ni zanemarljiva (recimo, da vsak stane le 50 dolarjev, pa preračunajte!), še veliko večja pa je škoda za Sonyjevo podobo in, ne nazadnje, za prihodnje posle na tem področju. Osebno ne bi bil presenečen, ko bi se Sony tudi s tega trga kar umaknil ...
In za konec naj se obregnem še v zadnjo "spremembo" - sejem Hevreka, ki se je zgodil prejšnji mesec. Poglejmo kar na hitro: včasih je bila Sodobna elektronika na velikem Gospodarskem razstavišču. Sčasoma je bilo "elektronike" vedno manj, računalnikov pa vse več. Računalnikarji so bili nezadovoljni z organizatorjem in prostorom in so ubogljivo prešli pod dežnik Infosa, v Cankarjev dom. Tam smo praktično od vsega začetka poslušali, kako prostor ni primeren in kako vedno večji odstotek obiskovalcev sestavljajo šole in šolarji s svojim zanimanjem za, bolj ali manj, igrice. In kako je nujna preusmeritev s sejemske na konferenčno dejavnost. In potem je prišla Hevreka, se lani bolj ali manj neuspešno zgodila na Gospodarskem razstavišču in bila letos spomladi prestavljena na oktober. In zdaj? Spet se je zgodila v Cankarjevem domu in svojim predhodnikom ni več niti podobna. Šlo je za "mednarodni forum inovacij", vsekakor pa je bilo računalništvo kot branža zastopano le zelo obrobno.
Sicer pa naj se tokrat pohvalim s preizkusom prenosnikov s širokim zaslonom, saj smo se kot eni prvih na svetu lotili tudi preizkusa barvne pravilnosti vgrajenih zaslonov LCD. In potrdili to, kar smo prej le sumili - da dajo izdelovalci eno figo na barvno pravilnost pri prenosnikih. Res je, večini uporabnikov je za to popolnoma vseeno, pa vendar so uporabniki, ki bi bili pripravljeni mastno plačati za to, da bi njihov prenosnik barve prikazoval enako pravilno kot njihov namizni monitor. Zaenkrat kaže, da taki enostavno "nimajo sreče"...
Ne razumite napak, Sony še vedno izdeluje vrhunske monitorje, vendar je kakovostna razlika med njimi in cenejšimi korejskimi izdelki danes veliko manjša kot pred leti, ko je bil izraz "Sony Trinitron" pojem za kakovost. Vsekakor toliko manjša, da Sonyjev ni več mogoče prodajati "kot Mercedes", kot so prodajalci in distributerji počeli pred leti.
