Objavljeno: 24.4.2007 02:43 | Avtor: Jure Forstnerič | Monitor April 2007

Med fotoaparatom in optičnim bralnikom

Casiova naprava YC-400 je že na prvi pogled malce čudna reč. Stojalo, ki drži digitalni fotoaparat navzdol, skupaj z vgrajeno lučko in zložljivo mizico, tvori preprost optični bralnik za dokumente do velikosti A4. Bistvo naj bi bila tudi prenosljivost, saj se celotna konstrukcija zloži v škatlico, to pa pospravimo v priročno torbo.

Kot optični element uporablja preprost digitalni fotoaparat, ki naj bi bil narejen posebej zanj. Preseneča, da ima optično tipalo fotoaparata le štiri milijone svetlobnih točk. Tudi sicer zadeva ni ravno zadnji krik mode; če bi ocenjevali le fotoaparat, bi prišel na rep lestvice, tako po lastnostih kot po kakovosti slik, optike, zaslona ...

Toda preidimo nazaj k bistvu sistema, torej uporabi kot optični bralnik. Najprej smo naleteli na res slabe gonilnike. Ko vstavimo CD, se najprej pokaže barvito pogovorno okno, v kterem je sprva vse napisano v kitajščini (japonščini?), vsaj dokler ne opazimo zavihka, na katerem piše English. Namestitev sicer poteka brez posebnosti, a ko se Okna znova zaženejo, nam lepo povedo, da so našla novo napravo in bi jo rada namestila. Prav, pustimo, da Okna opravijo svoje, in nato zaženemo priloženi program, ki počiva v opravilni vrstici. Za hip postane ves monitor črn, nakar se slika vrne ... a v ločljivosti 1024 x 768 (namesto privzete 1280 x 1024). Pred nami je okno, ki sprašuje, ali želimo uporabiti "Business Document Mode" ali "Multi PJ Mode" Sodeč po kratkem opisu, je slednji boljša izbira, saj naj bi omogočal uporabo vseh funkcij.

Spet trenutek mrka, nato gre Casio čez kalibracijo, kjer nastavi belino in zum fotoaparata. To opravi razmeroma hitro, nato pa vidimo živo sliko iz fotoaparata, zgoraj pa orodno vrstico. A zadeva zavzame ves zaslon in edini način, da pridemo do namizja (oziroma drugih odprtih programov), je, da uporabimo tipke za menu v Oknih oziroma kake druge bližnjice na tipkovnici. Vse to samo, če smo stojalo prej prižgali s pritiskom na gumb, v nasprotnem primeru pa nam program le zažene orodno vrstico na zgornji strani zaslona ... in nam ločljivost vseeno zmanjša. Orodna vrstica se privzeto skrije, dokler ne premaknemo miške čez njo. Zaradi tega smo sprva mislili, da program sploh ne deluje. Razen pomanjšane ločljivosti se namreč nič očitnega ne zažene.

Ko se malce privadimo na čudno obnašanje programske opreme, sledi preizkus čitalnika. Zadeva ima dva načina dela: prvi je v navezi s projektorjem, kjer priklopimo oboje na računalnik in projiciramo dokumente, ki jih damo pod kamero. Drugi način je delovanje navadnega optičnega bralnika, kjer slike shranimo v računalnik. Tu lahko pohvalimo bralni način (scanner mode), kjer sam samodejno vzame sliko vsakič, ko na podlago postavimo nov list. Tako lahko razmeroma hitro predelamo tudi daljše dokumente. Nastavitve so vse samodejne, razen povečave, kjer lahko sami približamo pogled na dokument manjše velikosti. Zna pa programska oprema prepoznati list papirja, tako da je ta na končni sliki poravnan z robovi. Slike se shranijo po mapah, glede na to, v kakšnem načinu dela smo jih vzeli. Privzeto mapo lahko določimo sami, žal pa ni dodanega urejevalnika ali pregledovalnika slik.

Kakovost poslikanih dokumentov smo primerjali z izdelki, ki smo jih naredili z enim izmed cenejših digitalnih fotoaparatov, z Olympusom FE-230. Edina resna prednost Casiovega sistema je stojalo in način samodejnega slikanja več dokumentov. Na Olympusu smo uporabili funkcijo za slikanje dokumentov in če smo pazili, da je bil aparat pri miru, je bil izdelek povsem primerljiv s Casiovim.

Na koncu pravzaprav težko rečemo, kdo bi sploh potreboval tak optični bralnik. Tisti, ki mora prebrati veliko različnih dokumentov, bo vsekakor več dobil iz namenske naprave ali pa iz večnamenskega tiskalnika, ki mu je dodan tudi optični bralnik in še kopirni stroj za povrh. Če pa bi si želeli le tu in tam kak list papirja pretvoriti v digitalno obliko, bi zadostovala večina današnjih digitalnih fotoaparatov, sploh če nam ne manjka svetlobe. Res koristen je Casio pravzaprav le skupaj s projektorjem, ko lahko na slednjega hitro in enostavno projiciramo nedigitalizirano gradivo.

Največji minus smo prihranili za konec: Casiov optični bralnik stane kar tisoč dvesto šestdeset evrov. Ja, prav ste prebrali. Za to ceno si lahko privoščimo že kakšnega izmed vstopnih fotoaparatov DSLR, skupaj s stojalom! Ali pa cenejšo večnamensko napravo, razmeroma zmogljiv digitalni fotoaparat in stojalo.

Casio YC-400 Multi-PJ Camera

Kaj: Optični bralnik, ki uporablja digitalni fotoaparat.

Izdeluje: Casio, www.casio.com.

Prodaja: Lestra d.o.o, www.lestra.si.

Za: Samodejno slikanje več listov.

Proti: Cena, gonilniki, kakovost fotoaparata.

Cena: 1260 EUR.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

Najbolj brano

  • Severna Koreja s kriptovalutami in lažnimi zaposlenimi nakradla milijarde

    Za razliko od praktično vseh ostalih držav se Severna Koreja v veliki meri zanaša na internetni kriminal in kriptoprevare za financiranje delovanja države in izogibanje sankcijam. Tudi eden večjih letošnjih vdorov, ko so neznanci z borze Bybit ukradli za poldrugo milijardo dolarjev kriptovalute ether, je bil plod Severne Koreje.

    Objavljeno: 27.10.2025 07:00
  • Popolnoma drugačno električno kolo

    Rivianovo hčerinsko podjetje Also, specializirano za mikromobilnost, je predstavilo inovativno električno kolo TM-B (Transcendent Mobility - Bike), ki obljublja povsem novo izkušnjo vožnje. 

    Objavljeno: 23.10.2025 16:00
  • V Londonu vam bodo verjetno ukradli telefon

    Samo v lanskem letu so v Londonu ukradli 80.000 pametnih telefonov, kar je v milijonski metropoli sicer malo, a vseeno precej več kot v drugih podobno velikih mestih v Evropi. In približno tretjino več kot leto pred tem. Trend je torej zaskrbljujoč.

    Objavljeno: 23.10.2025 05:00
  • SD-kartica na dnu Atlantika preživela implozijo Titana

    Raziskovalci so na dnu Atlantskega ocena v bližini razbitine Titanika našli SanDiskovo spominsko kartico SD, s katere so lahko sneli 12 fotografij in devet videoposnetkov. Kartica je tja potonila pred dvema letoma, ko je implodirala podmornica Titan, s katero je podjetje OceanGate želelo obiskati razbitine slavnega parnika.

    Objavljeno: 22.10.2025 05:00
  • Tri četrtine vseh satelitov je Starlinkovih!

    S precej manj pozornosti javnosti, kot bi si tako pomembne spremembe zaslužile, v Zemljino orbito izstreljujemo satelite hitreje kot kdajkoli doslej. Prednjačijo ponudniki satelitskega dostopa do interneta, med katerimi je najhitrejši Starlink. Ta je 19. oktobra z raketo Falcon 19 v vesolje poslal še 28 satelitov, s čimer je presegel magično mejo 10.000.

    Objavljeno: 22.10.2025 07:00
  • Uvodnik: Vedno je kriv DNS!

    Konec oktobra se je zgodilo nekaj, kar bi lahko imenovali že klasika digitalne dobe – Amazonov oblak AWS je spet odpovedal poslušnost. Tokrat je šlo za podatkovni center US-EAST-1, tisti najbolj obremenjeni in najstarejši del Amazonove infrastrukture, ki poganja velik del svetovnega spleta.

    Objavljeno: 28.10.2025 | Avtor: Matjaž Klančar | Monitor November 2025
 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji