Objavljeno: 22.2.2022 | Avtor: Dominik Cigala | Monitor Marec 2022

Legende: Adobe - Računalniško ustvarjanje

Decembra 1982 sta z delodajalcem nezadovoljna matematična genija John Warnock in Charles Geschke ustanovila lastno podjetje in ga poimenovala po potoku za Warnockovo hišo. Vzrok razhoda s podjetjem Xerox Parc je bil preprost, John in Charles sta razvila posebno tehnologijo tiskanja, nad katero vodstvo ni bilo navdušeno. Tehnologija, ki je še danes med grafičnimi standardi tiskanja, se imenuje Postscript, potok za hišo enega od ustanoviteljev pa Adobe.

John Warnock je ljubezen do matematike odkril dokaj pozno, a jo goji še danes.

John Warnock v šoli spočetka ni bil ravno uspešen, iz matematike je imel celo popravni izpit. Mogoče se ji je ravno zato z diplomsko nalogo posvetil ter doktoriral iz računalništva. Njegovo razumevanje matematike in računalništva lepo prikaže Warnockov algoritem za prikaz zapletene scene, ki ob predpostavki, da računalnik preprosto sliko zlahka prikaže, zapleteno množico slikovnih pik razdeli na več manjših in enostavnejših ter obdela vsako posebej.

Lani za rakom umrli Charles Matthew Chuck Geschke je splošni javnosti postal znan, ko so ga leta 1992 ugrabili.

Na drugi strani Charles Geschke ni bil izumitelj, a po znanju in izobrazbi za Johnom ni prav nič zaostajal. Charles je bil učitelj, ki je poučevanje opustil zaradi službe v podjetju Xerox, kjer je vodil oddelek in aktivnosti procesiranja slik. Charles je zaposlil Johna in skupaj sta razvila tehnologijo za nadzor tiskanja slik. Prepričana sta bila, da ima zadeva velikansko komercialno vrednost, zato sta poskušala prepričati vodstvo podjetja, naj jo začne tržiti. Pogajanja niso bila uspešna, zato je vodstvo brez posluha kmalu ostalo tudi brez treh zaposlenih, poleg Johna in Charlesa je Xerox zapustil še Dan Putman. Skupaj so ustanovili Adobe Systems. Prvi sedež podjetja je bila Warnockova garaža. Logotip je narisala kar Warncockova žena, ki je sicer grafična oblikovalka.

Prva fotografija, obdelana s programom Photoshop, je bila »Jennifer in Paradise«, slika žene Johna Knolla z dopusta na Havajih.

Leta 1983 so izdali svoj prvi izdelek Postscript, ki je doživel predvideni uspeh. Steve Jobs je želel podjetje kupiti, a sta ga John in Charles zavrnila, a vseeno prepričala, da je postal investitor. Apple ga je uporabil pri tiskalniku Laserwriter, Texas Instruments pa je leta 1986 z njim opremil prva tiskalnika, združljiva z računalniki PC. Konec leta je imel Adobe 16 milijonov ameriških dolarjev prometa ter 3,6 milijona dobička. Leta 1987 jih je Warncocka žena navdihnila za naslednji prelomni izdelek. Adobe Illustrator je profesionalni računalniški program za risanje vektorskih grafik s podporo digitalnim pisalom, ki navduši z možnostjo risanja krivulj. Illustrator je tako za vedno spremenil način dela risarjev.

Prodaja Illustratorja je bila solidna, za svojega so ga vzeli tako profesionalci kot univerze. Adobe Systems se je razširil v Evropo in imel leta 1988 20 licenčnih pogodb z različnimi podjetji, ki so ponujala tiskalnike Postscript. Prihodki so se povečali za zavidljivih 112 odstotkov na občudovanja vrednih 83,5 milijona ameriških dolarjev. Ko so bili leto kasneje zaradi uspešnosti Postscripta na višku, je podjetje predstavilo novega zastavonošo.

Prvi izdelek podjetja Adobe, ki ni bil neposredno povezan s tiskanjem, je bil risarski program za ustvarjanje vektorske grafike Illustrator.

Zgodbo o zares prelomnem izdelku sta začela brata Thomas in John Knoll, kjer je bil prvi fotografski navdušenec, drugi pa poslovnež, ki je brata prepričal o potencialu programskega pripomočka Display. Thomas ga je spisal, da je lahko prikazal slike na enobarvnem monitorju. Ob pomočjo očeta sta kratko rutino spremenila v prvi urejevalnik fotografij, ki je premierno obdelal sliko Johnove žene z dopusta na Havajih. Licenco za distribucijo sta ponudila podjetju Adobe, ki je priložnost zgrabilo z obema rokama. Prvi Photoshop izide ekskluzivno za Applove računalnike Macintosh.

Adobe Flash je omogočal preprosto izdelavo interaktivnih spletnih strani in animacij.

Po fotografski revoluciji so z izdelkoma Premiere Pro in After Effects zatresli tla še industriji video posnetkov, nakar so leta 1993 izdali Adobe Acrobat in obliko zapisa datotek PDF, ki omogoča, da se elektronski dokument lahko pošlje na različne računalnike in naprave, se tam pogleda v izvirni podobi in takšen tudi natisne. Prvič v zgodovini podjetja so več denarja zaslužili z aplikacijami kot licenčnino za Postscript. Format PDF postane mednarodni standard. Podobno zgodbo so napletli s tehnologijo Flash, ki jo je v nekem trenutku posvojilo kar 98 odstotkov vseh interaktivnih spletni strani. Žal je bila nadvse uspešna tehnologija precej potratna, nezanesljiva in potencialno nevarna, zato se je javnost obrnila proti njej. Zadnji žebelj v krsto pa je zabil Steve Jobs. Leta 2011 je Flash na mobilnih napravah zamenjala tehnologija HTML5, kar pomeni konec poti za izdelek, ki je predrugačil splet.

Milijardni prevzem podjetja Macromedia je bil sporen vsaj zaradi nakupa aplikacije Freehand, poleg Illustratorja edinega risarskega programa na trgu, ki ga je Adobe enkrat (skoraj) že imel v lasti.

Podjetje Adobe je bilo dovolj močno, da je posnemalo prevzemno prakso sorodnih velikanov. Tako so leta 1994 kupili Aldus Corporation in naboru programov dodali urejevalnik PageMaker, leto kasneje prevzeli Frame Technology Corp in njihov program za postavitev tiska FrameMaker, da bi 2003 zbirki dodali še Syntrillium Software in njihov zvočni urejevalnik Cool Edit Pro. Ko so leta 2005 v milijardnem prevzemu porazili glavnega tekmeca Macromedio, kjer so med drugimi dobili že omenjeni Flash, se je javnost obrnila proti podjetju. Razlog je bil preprost, ob prevzemu podjetja Aldus jim je na prste stopila ameriška komisija Federal Trade Commission, ki na oni strani oceana skrbi za varstvo konkurence. Adobe je bil prisiljen prodati ilustratorski program Freehand podjetju Altsys, saj bi v nasprotnem primeru postali edini ponudnik na trgu. Altsys je kupila Macromedia, ki je kasneje padla v roke - podjetju Adobe. In osovraženi krog je bil sklenjen.

S področja varnosti v podjetju poleg Flasha bodeta v oči dve poglavji zgodbe. Prva je dokaj neobičajna in nima z navadnim uporabnikom nobene zveze. Maja 1992 sta na parkirišču sedeža podjetja Adobe zamaskirana moška ugrabila Charlesa Geschkeja in zanj zahtevala 650.000 ameriških dolarjev. Hčerka je enemu izmed ugrabiteljev predala odkupnino, nakar ga je FBI aretiral. Ko je oblastem ugrabitelj Mouhannad Albukhari izdal lokacijo pajdaša in ugrabljenca, so Charlesa po štirih dneh ujetništva rešili. Druga varnostna neprilika je bila za podjetje precej bolj pereča. Leta 2013 je Adobe doživel obsežen hekerski napad, v katerem so nepridipravi odtujili večino programske kode njihovih izdelkov ter podatke 150 milijonov uporabnikov, ki se pojavijo na spletu, vključno s plačilnimi informacijami s 40 milijonov kreditnih kartic. Skupinska tožba ogorčenih uporabnikov se je končala z zajetno poravnavo.

Adobe živi naprej. Podjetje je uspešno posvojilo oblačne storitve in naročniški model poslovanja. Tako je danes vse njihove aplikacije mogoče dobiti po izredno ugodni mesečni ali letni ceni (beri: naročnini). S proizvajalcem strojne opreme podjetjem Nvidia se je Adobe podal na področji umetne inteligence in strojnega učenja, ki ju s pridom uporablja predvsem v že uveljavljenih izdelkih.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

Monitor na Facebooku

Monitor TV na YouTube

EyA5mtnYiyY

  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji