Komentar: Dobrodošli v oblakih
V tej številki revije sem po kakem letu ponovno preizkusil omrežne strežnike NAS. Gre za, vsaj po mojem mnenju, izredno koristne naprave, za katere premalo uporabnikov (predvsem domačih) sploh ve, da obstajajo. Sam sem sicer že leta zelo zadovoljen uporabnik domačega NAS, a še vedno tu in tam odkrijem kakšno malenkost, ki je nisem poznal.
Zadnja taka je poganjanje aplikacij prek zabojev (kontejnerjev) Docker. To sem sicer že srečal kje drugje, prvič pa sem par takih zabojev namestil na moj NAS, konkretno za uporabo odprtokodnega Home Assistanta, strežnika, ki skrbi za upravljanje domačih tipal in drugih elementov pametnega doma (žarnic, stikal itd). Kot je komentiral naš urednik, važno, da se imam s čim igrati.
Na žalost pa se mi zdi, da je tega našega računalniškega »igranja« z leti vse manj. Manj je zanimivih napravic, ki bi zahtevale kaj več ukvarjanja (igranja), manj ljudi se doma spusti v kakšne podrobnosti, tako strojne kot programske opreme. Tudi če si omislimo kakšno novo igračo, je ta bolj ali manj povezana z oblakom proizvajalca, vse, kar počnemo z njo, je to, kar nam ponudi aplikacija na telefonu.
Večino opravil danes tako in tako opravimo v spletnih brskalnikih, ki delujejo le še kot povezave z oblaki različnih ponudnikov.
Enako se dogaja tudi pri samih računalnikih. Zavoljo igričarstva je samograditeljstvo namiznih računalnikov sicer še kako živo, a gre za dokaj specifičen segment, navadni uporabniki so se od tega že zdavnaj oddaljili. In se še oddaljujejo.
Lep znak tega je Googlov operacijski sistem ChromeOS. Kolega je v tej številki preizkusil Acerjev odličen prenosnik Chromebook, tanek, seksi prenosnik, na katerem teče lahkoten operacijski sistem, tesno povezan z oblakom. Za veliko večino uporabnikov bo tak prenosnik ponudil vse, kar bi lahko potrebovali.
Večino opravil danes tako in tako opravimo v spletnih brskalnikih, ki delujejo le še kot povezave z oblaki različnih ponudnikov (v primeru ChromeOS sicer prednjači Google). Pred časom so sistemu dodali tudi kompatibilnost z aplikacijami za Android, kar še dodatno zapolni vrzel programov, saj nudi na tisoče aplikacij, sicer napisanih za mobilne naprave, spet pa ima večina spletno, oblačno komponento.
Računalnik deluje enostavno, hitro, dejansko je še prijaznejši od klasičnih osebnih računalnikov iz sveta Windows. Povrh vsega pa zdrži akumulator zaradi odlične optimizacije več kot deset ur navadnega dela (ali kar 15 ur nepretrganega ogleda videa).
Samograditeljstvo, igračkanje s programi, spuščanje v podrobnosti naših računalnikov in operacijskih sistemov ... To so navadni uporabniki enostavno opustili oziroma, bolje rečeno, prepustili oblačnim podjetjem. Svoje datoteke namesto domači mreži prepustimo Dropboxu in Googlu, polico z devedeji je prevzel Netflix, polico s cedeji je nadomestil Spotify, domače albume s fotografijami pa smo preselili na Facebook, Instagram in še kam.
Oblačna podjetja so nam ponudila enostavnejšo in do neke mere tudi cenejšo pot. Mnogo uporabnikov že tradicionalno ni pripravljenih plačevati za programe in računalniške storitve, kar so podjetja sprejela in nam namesto tega kažejo oglase ter koristijo naše osebne podatke. Tisti, ki so ubrali obratno pot (Netflix), pa so postavili dovolj sprejemljivo ceno.
Kot lepo kaže omenjeni Acerjev Chromebook, se tudi računalniki obračajo v to smer. Microsoft se že nekaj let po majhnih korakih trudi, zato verjamem, da bo prej ko slej tudi njim uspelo z bolj oblačno različico sistema Windows. Dobrodošli torej v oblakih, kjer je vse mehko in puhasto, enostavno in prijazno. Verjamem pa, da ne bom edini, ki bo vztrajal pri ukaznih lupinah, regeditih in ročnem šarjenju po sistemih.
