Ko se čas ustavi
Tudi letošnja NT konferenca je mimo. Komentarji nanjo so bili različni, od tega, da se na njej spet vrti opazno manj denarja kot v preteklosti, do tega, da so bili slušatelji zelo angažirani in predavanj niso "špricali", kot je bilo to priljubljeno včasih.
Slovenija je majhna, podmnožica tistih, ki jih zanima računalništvo, še manjša, večina teh pa dela z Microsoftovimi orodji. Odličen recept za teden mrtvila, ki smo ga vsako leto deležni tisti, ki se NT konference ne udeležujemo (saj nanjo pošljemo "odposlance"). Mrtvila, ki je posledica tega, da je praktično nemogoče dobiti podjetje IT, ki je polno operativno sposobno, saj so vsi ključni kadri v Portorožu. Res, imamo mobilne telefone, vendar se pogovori prek njih ponavadi končajo z "daj, se slišiva po NT konferenci". Še huje, podobnih odgovorov smo deležni tudi že nekaj dni ali celo teden pred začetkom konference, predvsem seveda od predstavnikov podjetij, ki tam sodelujejo s predavanji in razstavnim prostorom.
NT konferenca je vsa ta leta uspešna tudi zato, ker je bil to prvi res "masovno" organiziran dogodek IT, ki so ga postavili v majski in topli Portorož. Vsa ta leta je udeležba na NT konferenci veljala za nekakšen plačani dopust, ki ga je zaslužnim delavcem IT plačalo podjetje, tja se je šlo na počitek, žur, dobro hrano in izlet iz še vedno ne pomladno razcvetelih "neobalnih" mest. Pri tem pa je treba opozoriti, da sama izbira kraja dogodka vendarle ne more biti ključna, saj sem bil že prevečkrat udeleženec dogodkov zunaj Ljubljane, pa četudi v lepih mestih, ki so bila porazno obiskana. Ne dolgo tega sem bil, recimo, na tiskovni konferenci res uglednega slovenskega podjetja na Bledu in - bil sem edini. V dvorani za sto ljudi so trije predavatelji, od tega dva tujca, predavali samo in edino meni. Res nerodna situacija. No, če se vrnem v Portorož ...
Moji viri mi pravijo, da je bila letošnja NT konferenca vendarle (spet) nekoliko drugačna. Da je bilo očitno videti, da v IT industriji ni več toliko denarja kot včasih, da so bili razstavni prostori manjši (majhne so imeli tudi največji v našem prostoru IT). In da so bili po drugi strani udeleženci zelo disciplinirali, da so jih predavanja zanimala in da ni bilo ključno dogajanje okrog zabav(e), temveč okrog posla. To je pravzaprav pohvalno, kriza v nas prebudi najboljše.
No, z besedo kriza lahko pravzaprav čisto zares označimo le dogajanje na "izdelkovnem" delu trga, medtem ko storitve in sistemsko inženirstvo menda kar lepo uspeva. Za krizo prvega pa je krivo tako dogajanje na svetovnih trgih (padanje cen) kot na domačem, kjer so velike ribe pojedle manjše itd. Da ne govorim o splošnem dogajanju na trgu strojne opreme, kjer kot po tekočem traku odmirajo domače, neznane in sestavljene blagovne znamke. Že pred leti se je to zgodilo na področju osebnih računalnikov, kjer so domači "izdelovalci", ki so bili takrat v prodajni konici, nenadoma začeli odmirati (spomnite se Jerovška). Enostavno zato, ker so si podjetja za približno enako denarja naenkrat lahko privoščila računalnike podjetij "s poreklom", ki so drastično znižala svoje cene. Tako zelo, da so celo nekatera izmed teh podjetij na koncu ugotovila, da se tega kanibalizma ne gredo več, in so se preusmerila drugam (IBM). Ne dolgo tega se je podobno zgodilo s trgom digitalnih fotoaparatov, na katerem so bili nekaj časa (kljub našim opozorilom ;) dobro prodajani brezimni modeli, ki so jih prodajali po supermarketih. Res, izdelovali so obupne fotografije, vendar so bil poceni, zelo poceni. Takoj, ko so na ta cenovno občutljivi del trga, kot se reče, zakorakali resni ponudniki fotografskih aparatov (Canon, Sony, Olympus ...), so prvi skorajda izginili. Danes lahko od uveljavljenih izdelovalcev kupite tako najcenejše in zato ustrezno slabše fotoaparate kot tudi dražje, pa tudi vrhunske.
In, ne nazadnje, enako se pravkar dogaja na področju prenosnih računalnikov, ki ga trenutno zelo dobro obvladujemo. Za 10. junij namreč pripravljamo posebno tematsko številko Monitorja o mobilnosti, delu na daljavo, pametnih telefonih in, seveda, prenosnikih. Predvidoma bomo preizkusili 50 novih prenosnikov, večina od njih je že v našem laboratoriju. In prva ugotovitev, ki smo jo prestregli že na stopnji raziskave trga - brezimne modele prenosnikov je danes že skorajda težko najti. Tudi tiste brezimne modele, ki jih slovenski prodajalci ali tuji (avstrijski, nemški) principali naših prodajalcev poimenujejo po svoje. O konkretnih imenih raje ne bi, da ne bo kdo užaljen, toda kar spomnite se prenosnikov nekoč zelo prisotne Avstrijske blagovne znamke, spomnite se prenosnikov ki so jih nadomestili in nam v imenu namigovali na pekoče feferone, spomnite se na prenosnike znane mariborske blagovne znamke, pod katero so se redno menjavali različni tajvanski in kitajski izdelovalci, in spomnite se prenosnikov sicer še danes velikih podjetij s prostora nekdanje Sovjetske zveze. Nekaterih sploh ni več, pri nekaterih pa lahko izbiramo le med enim samim modelom prenosnika ali pa, še huje, če si ga ravno želimo, nam ga sestavijo, takega, kot želimo. In kar je še bolj zanimivo, vsi ti prodajalci nekoč sestavljenih in neimenskih prenosnikov danes prodajajo (predvsem) prenosnike uveljavljenih blagovnih znamk. Danes si lahko pač tudi od Toshibe, Acerja ali HP privoščimo prenosnik, ki je tako zelo poceni, da je smiselno razmisliti, ali se je za ta denar še smiselno hecati z alternativno izbiro - namiznim računalnikom, monitorjem in kupom kablov, ki sodijo zraven. No, a to je že tema za kako drugo priložnost.
Prva ugotovitev, ki smo jo prestregli že na stopnji raziskave trga - brezimne modele prenosnikov je danes že skorajda težko najti.
