Kdo ima največjega?
Pri avtomobilih je splošno znano, da nekateri posamezniki pomanjkanje česarkoli že nadomestijo z velikim, večjim, največjim avtom. Dobro, nočemo posploševati, a tako se govori. V Sloveniji smo bojda tako ali tako zelo vezani na svoje štirikolesnike, gojimo nekakšen pleh fetiš. Tega spet ne poznam iz prve roke, spet lahko le rečem, da se tako govori.
Se pa malo bolj spoznam na računalnike. A tudi tu moram priznati, da ne razumem. Ne razumem te naše težnje po nakupu velikih, oziroma veliko prevelikih prenosnikov. Pred nedavnim sem namreč na tiskovni konferenci podjetja Lenovo izvedel, da v Sloveniji kupujemo nenavadno veliko velikih prenosnikov. Torej takih, katerih diagonala zaslona meri šestnajst ali več palcev (praviloma sedemnajst). Pri nas se desetina prodanih prenosnikov hvali s takimi merami, v tujini pa sestavljajo ti modeli le nekaj odstotkov prodaje.
Tudi mi smo imeli pred nekaj meseci velik preizkus velikih prenosnikov, priznam, kljub temu da sem jih preizkušal, jih še vedno ne razumem. Zakaj, zaboga, bi hotel imeti najslabše vseh svetov? Imaš torej računalnik, ki je glede na stacionarnega pošastno drag, kljub temu pa razmeroma podhranjen. Ima smešno majhen zaslon (glede na stacionarni, namizni računalnik), slabšo tipkovnico in bistveno krajšo življenjsko dobo.
Dobro, je prenosljiv, toda, hej, pred nedavnim sem brez težav pospravil namizni računalnik v nahrbtnik, sedemnajstpalčni "prenosnik" pa nikakor ne gre noter. Dobro, v tem primeru je bil namizni računalnik res Applov Mac Mini, a kljub temu. Kje pa prenašamo več kilogramov težko zverino? Od doma do službe in nazaj? Ali ni lažje imeti na vsakem koncu en namizni računalnik? Je ceneje, tako ob nakupu kot na dolgi rok. In tudi udobneje, ob delu in s tem, ko nimamo na hrbtu (ali čez ramo) tistih nekaj kilogramov strojne opreme in dodatkov.
Pod izrazom prenosnik razumem napravo, ki jo brez težav prenašamo okoli. Ki jo stoje povlečem ven sredi Barcelone (oziroma kjerkoli že), pred lokalom Starbuck's (brezplačen WiFi, seveda), potegnem dol elektronsko pošto in grem naprej. V tej številki imamo dva taka modela - en Dell in en Sony, oba sta odlična primera prenosnika.
Toda dobro, ne razumem zgoraj omenjene želje po velikem avtomobilu. Tudi ne po velikem prenosniku. Moj prvi in doslej edini prenosnik je bil Asusov EEE PC, s sedempalčnim zaslonom je tehtal ravno en kilogram. Zdaj sta ga nadomestili dve še malenkost bolj prenosljivi napravi - Applov iPad in Samsungov telefon, na katerem teče Android. Je pa res, da se s temi napravami pozimi ne moremo tako lepo ogrevati kot s katero izmed sedemnajstpalčnih zverin.
