Kariera v IT
Predstavljamo življenjske zgodbe izkušenih »ajtijecev« in strokovnjakov s področja računalništva.
Predstavlja se dr. Laura Berčič, višja razvijalka podatkovnih skladišč in produktni vodja, B2 BI
Dr. Lauro Berčič so sanje po raziskovanju ponesle po svetu; v šestih letih je zamenjala kar pet držav, potem pa se je ustalila v domači Sloveniji in se je iz fizikalnega raziskovalnega sveta podala v svet IT. Veliko je sodelovala z Naso in evropsko vesoljsko agencijo ESA, kjer je analizirala podatke iz misije Parker Solar Probe in Solar Orbiter. Med bolj posebne izkušnje v življenju šteje srečanje s svetovno znanim fizikom in astronomom Eugenom Parkerjem, po katerem se imenuje misija Parker Solar Probe. Laura se danes ukvarja s poslovno analitiko, kjer ji izkušnje iz raziskovanja ogromnih podatkov pridejo še kako prav.
Kateri so bili vaši sanjski poklici v otroštvu? Kaj ste si želeli postati?
V otroštvu nisem imela le enega stalnega sanjskega poklica, saj so se moje želje hitro spreminjale. Vedno pa so me zanimale bolj naravoslovne vede, npr. matematika, fizika, kemija, čeprav si nisem znala predstavljati, kje točno bi lahko s tem znanjem delala in kaj bi v življenju počela.
Vaše izobraževanje je potekalo na področju fizike, doktorirali ste v Parizu, kjer ste preučevali, od kod prihajajo elektroni sončnega vetra. Kakšna je bila pot od doktorata iz fizike do zaposlitve v IT-industriji?
Da, tako je, leta 2020 sem zaključila svojo doktorsko delo skupnega programa observatorija v Parizu in univerze v Firencah. Takrat sem nadaljevala svojo znanstveno pot s podoktorskim študijem v laboratoriju za vesoljsko znanost Mullard v Londonu. To je bilo v času drugega vala kovida, ko je bila znanost prisiljena prilagoditi delo na daljavo. V tem obdobju sem si začela želeti več fleksibilnosti pri delu – predvsem pri izbiri okolja, kjer živim. Pred tem sem namreč šest let živela v tujini, v petih različnih državah in se prilagajala priložnostim za raziskovanje. To je bila izjemna izkušnja, ampak v tem času sem začela razmišljati, kako bi lahko svoje znanje prenesla na področje, ki bi mi omogočilo bolj ustaljeno življenje. To me je pripeljalo do IT-industrije, kjer sem lahko izkoristila svoje veščine programiranja in analize podatkov.
Tako pri fiziki kot tudi pri vašem trenutnem delu, je ogromno operiranja s podatki. Bi lahko med fiziko in poslovno analitiko potegnili vzporednice? Kakšne?
V času magistrskega študija in doktorata sem se ukvarjala z analizo velikih količin podatkov, ki so jih zbirali instrumenti v našem osončju. Podatki, ki smo jih preučevali, so bili pogosto večdimenzionalni in so vsebovali različne napake in šume, podobne tistim, ki se pojavljajo v poslovnih podatkovnih setih. Naučila sem se, kako očistiti podatke, odstraniti šume in jih uporabiti za iskanje vzorcev. Te iste tehnike sem nato prenesla v poslovno analitiko, kjer se soočamo z enakimi izzivi – obdelava nepopolnih podatkov in iskanje vrednosti v njih.
Kakšna je bila pot do vaše prve prave zaposlitve? Kaj je bilo na njej najtežje?
Prva zaposlitev je bila podoktorski program v Londonu, kar je bila posledica povezav, ki sem jih razvila med doktoratom. Znanost je precej povezana, tako da sem med raziskovalci našla priložnost v laboratoriju za vesoljsko znanost Mullard. V tem obdobju sem imela veliko sreče, saj je zaradi vesoljskih misij takrat postajala zelo aktualna tema sončnega vetra, to pa mi je omogočilo, da sem se v raziskovalni svet hitro vključila. Mislim, da je bil ta prehod lahek tudi zato, ker me je že sam doktorski študij zelo dobro pripravil na službo. Na začetku doktorata se veliko učimo od mentorjev, ob koncu pa smo že čisto samostojni raziskovalci.
Kako razložite ljudem, ko vas vprašajo, kaj počnete v službi?
Delam z računalnikom. Ne, hec, to je bil vedno odgovor mojega očeta, ki je ravno tako v IT-svetu. Jaz se na delovnem mestu ukvarjam s podatki. Različne stranke nas najamejo, da jim postavimo poročila BI, kar vključuje vse od razumevanja in transformiranja podatkov do vsebinskega razumevanja poslovanja in izdelave poročil.
Kako sledite trendom in kje dobite vse potrebno znanje, ki ga potrebujete?
V svetu IT je res pomembno, da se nenehno izobražujemo, saj se tehnologija hitro spreminja. Ta način dela mi zelo ustreza, ker imam vedno priložnost učiti se nečesa novega. Sledim napredku na področju Microsoftovih orodij in sistemov, kot so PowerBI, Azure in Fabric, hkrati pa me zelo zanima umetna inteligenca. Redno berem članke iz različnih mednarodnih virov, prav tako za najnovejše trende spremljam LinkedIn. Poleg tega se veliko učim tudi od sodelavcev, s katerimi delimo podobne interese.
Kako pa se spopadate z IT-znanjem, ki je potrebno za vaše delo?
Zdi se mi, da sem se v času magisterija in doktorata naučila kar dosti tehnoloških stvari, saj si takrat bolj prepuščen sam sebi, kar se tiče izbire in namestitve računalnikov, operacijskih sistemov itd. Danes se mi zdi, da imam manj opravil, povezanih z IT-operacijami, saj imamo strokovno IT-službo, ki me pri teh stvareh podpira. Kljub temu pa imam še vedno veliko opravka s tehnologijami, povezanimi z obdelavo podatkov in s poslovno analitiko. Načelno pa mi je IT blizu, tako da se z veseljem naučim kaj novega, če se pojavi potreba.
Katero znanje mora imeti dober poslovni analitik?
Dober poslovni analitik mora imeti močno tehnično ozadje, saj so podatki in njihova obdelava osnova njegovega dela. Pomembno je, da ima sposobnost razumevanja zapletenih podatkov, jih zna očistiti, strukturirati in analizirati. Prav tako mora imeti dobre komunikacijske sposobnosti, saj mora razumeti potrebe naročnika in njegovo poslovno okolje, da lahko pripravi ustrezna poročila in rešitve. Tehnično znanje, kot so poznavanje podatkovnih zbirk, modeliranja podatkov in obvladovanje orodij za poslovno inteligenco (kot so Power BI ali Tableau), je ključnega pomena. Zelo priporočljivo je tudi, da analitik pozna vsaj en programski jezik, kot je Python ali SQL, saj se lahko le tako loti naprednejših nalog.
Pri vašem delu ne gre brez zelo obsežne količine podatkov in znanja ter s tem povezanega stresa. Kako poskrbite, da ohranjate trezno glavo in pravo ravnovesje v življenju?
Za ohranjanje ravnovesja med delom in zasebnim življenjem se vedno zanašam na šport. Smučanje, padalstvo in kolesarjenje so moje najljubše aktivnosti, saj mi pomagajo sprostiti napetost in pridobiti energijo. Ko čutim, da je stres prevelik, si vzamem čas za počitek v naravi, na hribu, kjer imam mir in prostor za premišljevanje o stvareh. Zdaj ko imam majhnega otroka in poleti pričakujem še enega, je ohranjanje ravnovesja zahtevnejše, vendar sem se naučila, da je pomembno postaviti prioritete in si vzeti čas zase, četudi je to le nekaj minut na dan.
Imate za naše bralce, ki se morda šele odločajo o karieri v IT, kakšen nasvet, kako naj najdejo svojo pot in kako naj se lotijo tega ogromnega zalogaja?
Moj nasvet je, da se osredotočajte na področje, ki vas resnično zanima. Ko čutite strast do nečesa, vam ne bo težko raziskovati in učiti se novih tehnologij. Menim, da je najhitrejši način za učenje ta, da se lotite realnih primerov in dejanskih projektov, kjer boste lahko preizkusili teorijo v praksi. To vam bo dalo dragocene izkušnje in vam omogočilo hitrejše učenje. Priporočam, da si poiščete pripravništvo, prostovoljno ali projektno delo, kjer boste imeli priložnost sodelovati pri reševanju konkretnih težav in se učiti iz izkušenj. Z izzivi in napakami se boste veliko naučili in hitro boste razumeli, kako te nove tehnologije implementirati v praksi.
Naštejte pet aplikacij, brez katerih bi v življenju težko shajali!
• Telegram
• Spotify
• Google Maps
• Microsoft Teams
