Objavljeno: 29.3.2011 | Avtor: Anže Tomić | Monitor Marec 2011

Kar dobra zaščita

Zagotavljanje varnosti podatkov na računalniku in kodirano komuniciranje med sodelavci. Prav to že dvajset let počne podjetje PGP. Tokrat smopeljali na test deseto različico njihove programske rešitve PGP Desktop.

Podjetje PGP je svoje življenje začelo leta 1991 kot zamisel Phila Zimmermanna, da bi zagotovil šifrirano komunikacijo na BBSih med aktivisti, ki so v tistem času nasprotovali jedrski energiji. Tudi ime, ki s kratico PGP deluje resno, je le krajšalo besedno zvezo "Pretty Good Privacy", torej "kar dobra zasebnost". Podjetje je kot samostojna enota zdržalo do lanskega aprila, ko ga je za 300 milijonov dolarjev kupila korporacija Symantec, ki je med domačimi uporabniki najbolj znana po svojem antivirusnem programu Norton. V dvajsetih letih je PGP svoj portfelj storitev razširil na različna področja. Najpopolnejši skupek funkcij predstavlja PGP Desktop, ki je za preizkus za 30 dni na voljo brezplačno. Desktop naj bi tako ponujal zaščito vaše komunikacije z drugimi in zaščito podatkov, shranjenih v računalniku.

Vse funkcije PGP Desktopa lahko brezplačno preizkušate trideset dni.

Vse funkcije PGP Desktopa lahko brezplačno preizkušate trideset dni.

Preden se lotimo vseh možnosti, s katerimi Desktop podatke in sporočila zavaruje, povejmo nekaj besed o samem načinu kodiranja. PGP uporablja sistem para javnega in zasebnega ključa. Vsak uporabnik si ustvari par in zasebni ključ zadrži zase ter ga ne deli z nikomer! Javni ključ pa je treba deliti z ljudmi, od katerih bi radi prejemali zaščitena sporočila. PGP ponuja storitev Global Directory, kjer hrani in posreduje vse javne ključe svojih uporabnikov. Tako lahko na spletni strani keyserver.pgp.com najdemo javni ključ tistega, s katerim želimo komunicirati. Varnost zagotavlja dejstvo, da sporočila in podatke, zaklenjene z javnim ključem naslovnika, lahko odklene le naslovnikov zasebni ključ. Tudi pošiljatelj ne more več odkleniti podatkov, ko jih enkrat zakodira z javnim ključem naslovnika.

Sama aplikacija Desktop je trenutno v svoji deseti različici in namestitev v računalnik je preprosta. Očitno je, da pri Symantecu še niso povsem prevzeli PGPja, saj ob namestitvi nikjer ne vsiljujejo Nortona oziroma svojih drugih rešitev, temveč smo deležni preproste in čiste namestitve Desktopa. Uporabniški vmesnik je preprost, lep in intuitiven, predvsem pa je presenetljivo, za kako hiter skupek kode gre. Bojazni, da bo aplikacija počasna v stilu Norotna, so bile odveč. Po uspešni namestitvi se je treba lotiti stvaritve para zasebnega in javnega ključa. Temu primerno je to tudi prvi zavihek v uporabniškem vmesniku, kjer imamo pregled nad vsemi svojimi ustvarjenimi ključi in tistimi javnimi, ki jih potrebujemo za komunikacijo z drugimi uporabniki.

Drug zavihek omogoča upravljanje kodiranja spletne pošte in instantnega sporočilnika AIM (AOL instant messenger). Desktop se za kodiranje spletne pošte razume tako z Outlookom kot z Mozillinim Thunderbirdom, ni pa ga mogoče nastaviti na spletne aplikacije, kot je Gmail. Gmail sicer lahko speljemo v Thunderbird in tam uporabimo PGP. Ko zaščito nastavimo, to ne pomeni, da bo vsako poslano sporočilo zakodirano z javnim ključem naslovnika, zakodirana bodo le tista, za katera smo se odločili, da so bolj zaupne narave. Ob prejemu kodiranega sporočila nas na to opozorijo opozorilna okenca Desktopa in enako se zgodi, ko kodirano sporočilo pošljemo. Tako vedno vemo, da se je sporočilo res zaščitilo. Kot že rečeno, PGP kodira le sporočilnik AIM, vendar se razume tudi z vsemi odjemalci, ki pod eno streho spravijo več instantnih sporočilnikov (Trillian, Pidgin ...).

Drugi del kodiranja Desktop omogoča na podatkih, ki jih imamo shranjene v računalniku. V to kategorijo spadajo zaščitene zbirke stisnjenih podatkov zip in njihovo razpakiranje. Prav tako ima funkcijo PGP Viewer, ki omogoča odkodiranje vsebine sporočil spletne pošte, če Desktopa nismo povezali z odjemalcem spletne pošte. Nato je tu možnost kodiranja map, ki jih delimo po krajevnem omrežju, in nastavitev privilegijev uporabnikov, ki bodo lahko mape uporabljali. Tu je treba omeniti, da se nove datoteke avtomatično kodirajo, dodajamo pa jih elegantno po sistemu prenesi in spusti.

Zadnja funkcionalnost, ki jo premore Desktop, je kodiranje samih diskov v računalniku. Tu imamo na voljo dvoje. Prvo omogoča stvaritev virtualnega diska, ki, dokler je ,,montiran", deluje kot ločen disk, na katerega shranjujemo podatke. Ko ga ,,odmontiramo", se do tega dela diska Windows ne morejo dokopati; to pride prav, če je računalnik ukraden. Druga možnost je kodiranje celotnega diska in s tem varovanje vseh podatkov v računalniku. PGP Desktop zna tudi brisati podatke tako, da se jih ne da več obnoviti. V ta namen na namizje postavi ,,uničevalec dokumentov", ki deluje enako kot koš, s to razliko, da datoteke, ki jih vržemo vanj, prepiše s praznim prostorom in jih tako ni mogoče več obnoviti.

Kot je razvidno iz opisanega, hudih pomanjkljivosti PGP Desktop nima. Vse zmožnosti aplikacije opravljajo svoje delo odlično in prav neverjetno je, kako malo sistemske moči potrebuje aplikacija tudi takrat, ko skrbi za kodiranje celotnega diska. Ustavi se le pri ceni. Za navadnega uporabnika, ki bi se z nekaj kolegi rad varno pogovarjal, oziroma zaklenil svoj računalnik, so na voljo brezplačne odprtokodne rešitve. Za podjetja, ki bi rada komunikacijo med zaposlenimi naredila čim bolj varno, pa tudi strošek od 180 do 320 dolarjev (cena je odvisna od količine funkcij, ki jih želite), ne bo prevelik.

PGP Desktop

Aplikacija za kodiranje podatkov in sporočil.

Izdeluje: www.symantec.com.

Prodaja: www.chs.si.

Cena: Od 180 EUR do 320 dolarjev.

Za: Hitrost, odlična zbirka pomoči za začetnike

Proti: Cena, podpira le instantni sporočilnik AIM.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

Najbolj brano

  • Samovozeči taksi opazil orožje pri potnikih, ustavil in poklical policijo

    Waymov samovozeči taksi v San Franciscu je opazil, da sta se vanj usedla dva najstnika, ki sta imela pri sebi strelno orožje. Tedaj je samodejno zapeljal na rob ceste, se ustavil in poklical policijo. Policisti so najstnikoma orožje zaplenili.

    Objavljeno: 15.9.2026 07:00
  • Jensen Huang, Nvidia - Ne, umetna inteligenca nas ne bo pogubila

    Če redno spremljate novice o umetni inteligenci, ste v zadnjih letih lahko dobili vtis, da nas čaka le še nekaj mirnih božičev. Umetna inteligenca naj bi nam vzela službe, postala pametnejša od svojih ustvarjalcev, se naučila izboljševati samo sebe in, če gre verjeti najbolj črnogledim napovedim, prej ali slej ugotovila, da smo ljudje predvsem nepotreben strošek. Tudi v Monitorju smo o takšnih opozorilih že večkrat pisali.

    Objavljeno: 21.9.2026 07:00
  • Evropski, odprtokodni in brezplačni Office je tu

    Evropski odprtokodni pisarniški paket Euro-Office, ki je nastal z odcepom iz OnlyOfficea, z novo izdajo dobiva tudi namizno različico. Doslej je deloval le kot aplikacija v brskalniku, z verzijo Hub 26 Summer pa bo prinesel tudi samostojni program za lokalno uporabo.

    Objavljeno: 18.9.2026 05:00
  • Vojaški letalnik namesto GPS-a uporablja meritve magnetnega polja

    Ameriški vojaški gigant Northrop Grumman je predstavil brezpilotni letalnik, ki deluje tudi ob izpadu ali motnjah satelitske navigacije. Letalnik Lumberjack ima kvantne senzorje magnetnega polja, da lahko zaznava malenkostne spremembe, iz katerih izračuna svojo lokacijo.

    Objavljeno: 16.9.2026 07:00
  • Bolnišnica si je pobrisala desetletje izvidov

    V kliničnem centru v britanskem Nottinghamu so zaradi napake službe za informatiko izgubili več kot desetletje izvidov v porodniškem oddelku. Incident se je zgodil 18. avgusta letos in je posledica človeške napake. Odkrili so jo že nekaj minut po dogodku in do danes obnovili vsebino, ne pa tudi podatkov o dostopih. Napaka ne bo vplivala na oskrbo, zatrjujejo odgovorni.

    Objavljeno: 23.9.2026 07:00
  • Namesto menjave strojne opreme CERN menja Linuxovo distribucijo

    Povsem spodobni kosi strojne opreme lahko nenadoma zastarijo, ko se proizvajalci programske opreme odločijo, da jih ne bodo več podpirali. To se je zgodilo celo v CERN-u, pa čeprav uporabljajo odprtokodno programsko opremo. Zato bodo na računalnikih, ki krmilijo specializirane instrumente, RHEL zamenjali z Debianom.

    Objavljeno: 14.9.2026 07:00
 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji