Kako lažne novice postanejo argument

Objavljeno: 28.1.2020 | Avtor: Matej Huš | Kategorija: Fokus | Revija: Februar 2020

Lažne novice na internetu postajajo čedalje bolj razširjene in so velika industrija, s katero poskušajo različne skupine javno mnenje obrniti v svoj prid. Te niso vedno bizarno neverjetne, temveč lahko na prvi pogled delujejo zelo verodostojno. Precej truda potrebujemo, da jih ovržemo brez sence dvoma, čeprav lahko dostikrat že hitro posumimo, da nekaj smrdi.

Članek o elektromagnetnih valovanjih (EMV) ter podjetnih posameznikih, ki nudijo drage in nepotrebne meritve obremenjenosti bivalnih okolij z »elektrosmogom« (Merilniki elektromagnetnih »sevanj« in zaslužek z njimi, Monitor 01/20), je izzval precej odmevov. Na eni strani so bili sovražni in agresivni odzivi lobija proti 5G (več o tem v kolumni na začetku revije), pa čeprav gre za inkrementalno nadgradnjo mobilnih omrežij, kjer bo zaradi manjših oddajnih moči obremenitev z EMV v resnici manjša. Dobili pa smo tudi nekaj legitimnih odzivov zaskrbljenih bralcev, ki jih iskreno skrbi, da radijski valovi vseeno morda povzročajo raka.

Eden izmed bralcev je poslal prijazno sporočilo, da kako neki mobilna telefonija ne povzroča raka, če pa se je število tumorjev v glavi od začetka uporabe mobilnih telefonov drastično povečalo. Priložil je tudi povezavo na članek in lične grafe, ki kažejo situacijo na Danskem. Od leta 1990 do 2015 naj bi se število diagnosticiranih tumorjev v centralnem živčnem sistemu (CNS) in možganih povečalo za 125 odstotkov (z 800 na 1.800)! To je argumentirani pomislek, ob katerem se človek vseeno zdrzne – nekaj je moralo to povečanje vendarle povzročiti.

Rezultat iskanja odgovora je najlepši primer, kako sejalci strahu proizvajajo lažne informacije, da bi širili svojo agendo. Prvi sum, da nekaj ne drži, vzbujajo že številke. V državi s 5,6 milijona prebivalcev 1.800 na novo diagnosticiranih primerov pomeni incidenco 32 novih primerov na 100.000 prebivalcev, kar je ogromno. Če to drži, je Danska med najbolj bolnimi državami na svetu. V Sloveniji je bila incidenca po podatkih onkološkega inštituta leta 2014 9.

Članek, ki je bralca zaskrbel, vsebuje neresnične informacije.

Ni zlato vse, kar se sveti

Stran NexusNewsFeed, od koder je bralec priložil novico (nexusnewsfeed.com/article/health-healing/what-s-doubling-brain-tumors-in-denmark), je dvomljivega slovesa. Že prva stran je čudno oblikovana, a to je subjektivni občutek. Toda NexusNewsFeed je del omrežja Nexus Magazine, ki se samo deklarira kot The Alternative News Magazine. Wikipedija ga označuje kot spletno stran z alternativnimi novicami, ki se osredotoča na teorije zarote, geopolitiko in alternativno medicino, nerazložljivo, neznane leteče predmete in reinterpretacijo zgodovine. To je objektivni opis za strani, ki jim po domače pravimo fake news.

Logična napaka bi bilo sklepati, da je informacija neresnična samo zato, ker se pojavi v mediju, ki objavlja tudi lažne novice, je pa to alarm, da je treba vse trditve temeljito preveriti. K sreči je čisto na dnu povezava do vira, od koder so črpali: Activist Post (www.activistpost.com/2017/01/whats-doubling-brain-tumors-in-denmark.html). To je še ena izmed strani v tovarni lažnih novic, je ugotovil Mediabiasfactcheck.com. Stran poroča večinoma o neresničnih zgodbah in nima objavljenih informacij o lastništvu ali uredništvu. Vseeno pa so v tem primeru navedli vir, ki je poročilo (www.stralskyddsstiftelsen.se/wp-content/uploads/2017/01/denmark_cnstumorsrising_2017-01-20.pdf) švedskega Strålskyddsstiftelsen (Fundacija za varovanje pred sevanji). Poglejmo ga.

Poročilo švedske Fundacije za varovanje pred sevanji na prvi pogled deluje legitimno, a videz vara.

V tem poročilu še v tretje vidimo iste grafe, ki jasno kažejo več kot podvojeno incidenco rakov CNS na Danskem med leti 1990–2015. Trdijo, da so podatke dobili od Danskega registra raka, ki je del danskega Odbora za podatke o zdravju (Sundhedsdatastyrelsen). Vidi se, da so grafe narisali v Excelu v privzeti barvni predlogi, s čimer ni nič narobe, a je videti nekako neresno. Celotno poročilo je sila nenavadno, saj je dolgo le štiri strani, brez prilog ali virov za številke. Grafi so edine numerične informacije, preglednic ni.

Dejavnikov, ki bi lahko povzročili dvig pojavnost raka CNS, je ogromno: stres, slaba hrana, pomanjkanje fizične aktivnosti, trdni delci v zraku, onesnaženje vode itd. Vse to so dokazano škodljivi vplivi. Preprosto pripisati to uporabi mobilnih telefonov bi bilo zavajanje najhujše vrste.

Na zadnji strani poročila celo citirajo navedbe Švedske agencije za zaščito pred sevanji (Strålsäkerhetsmyndigheten), da »pojavnost raka na Švedskem in v drugih državah ne kaže nobenih povečanj, ki bi jih lahko pripisali množični uporabi mobilnih telefonov, ki se je začela ob prelomu stoletja«, in navedbo ameriškega Nacionalnega inštituta za raka (National Cancer Institute), ki je del javne mreže NIH, da »analiza incidenc iz Danske, Finske, Norveške in Švedske za obdobje 1974–2008 ne kaže nobenega povečanja incidence tumorjev v možganih«. Potem pa obe trditvi pospremijo s komentarjem, da ne držita. To utemeljijo s citatom iz »poročila« iz leta 2009, kako je v švedskem registru raka problem premajhno poročanje o vrstah rakah, ki se diagnosticirajo s histologijo ali citologijo. V resnici gre za iz konteksta vzet citat iz članka v reviji Acta Oncologica o študiji vzorca tega registra v letu 1998. In samo en stavek pred citiranim odlomkom jasno piše, da za večino epidemioloških študij javnega zdravja ta efekt nima nobenega vpliva, le za specifične raziskave bi ga lahko imel.

V poročilu švedske Fundacije za varovanje pred sevanji navedbe javnih agencij in raziskovanih inštitutov (levo) zavračajo s citatom, ki je vzet iz konteksta (desno).

Strålskyddsstiftelsen se morda sliši podobno kakor Strålsäkerhetsmyndigheten, a razlika je ogromna. Prvi so zasebno združenje, ki ne odgovarja nikomur in kakršno lahko ustanovi kdorkoli. Pogled na njihovo spletno stran (www.stralskyddsstiftelsen.se) in stran na Facebooku razkrije, da večinoma razpihujejo teorije zarote in da se v zadnjem času ukvarjajo izključno s 5G in z Wi-Fi. To je nekakšna švedska inačica strašilne strani, kot jo imamo tudi v Sloveniji (www.zaslovenijobrez5G.si). Strålsäkerhetsmyndigheten pa je državna agencija, ki se ukvarja z varovanjem okolja, informiranjem javnosti in zagotavljanjem varnostnih standardov za vse vrste sevanja (rentgensko, UV itd.).

Na sledi resnici

Še vedno pa ostaja vprašanje, ali so Danci res tako bolni. Doslej smo nanizali vrsto indičnih dokazov, da s trditvijo o strmem povečanju incidence raka CNS na Danskem nekaj ne bo držalo, a vseeno zahtevamo trdne dokaze. In res jih ni težko dobiti. V ugledni medicinski reviji The Lancet je bila februarja lani objavljena raziskava o točno tej vrsti raka za ves svet (Global, regional, and national burden of brain and other CNS cancer, 1990–2016: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2016, www.thelancet.com/journals/laneur/article/PIIS1474-4422(18)30468-X/fulltext), ki ima 86 soavtorjev!

Ugotovili so, da se je v letih 1990–2016 pojavnost rakov CNS globalno povišala za 17,3 odstotka, kar je žalosten podatek, a daleč od domnevnih 125 odstotkov na Danskem. Svetovno povprečje za incidenco je 4,6 primera na 100.000 prebivalcev. Imajo Danci res incidenco 32? Nimajo. Imajo pa skandinavske države res najvišjo incidenco, in sicer Islandija 20,8, Danska 19,4, Norveška 17,3, Finska 13,5. V tej skupini je še Luksemburg s 16,2.

Globalna incidenca rakov CNS v letu 2016. Slika: Global, regional, and national burden of brain and other CNS cancer, 1990–2016: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2016

To pa potrjuje, da navedbe iz prvotnega strašilnega članka ne morejo držati. Dobro, kaj pa zadnja bilka za trohico resnice, kaj pa trendi? Pojavnost se je na Danskem v letih 1990–2016 zvišala za 39,2 odstotka. Sliši se skrb vzbujajoče, a rast so zaznali tudi globalno (+17,3 odstotka). Trendi niso jasni, saj je ponekod pojavnost celo malo upadla (Švedska, –2,8; Belgija, –15,1 odstotka), ponekod pa zrasla. V Sloveniji je zrasla za 30,2 odstotka. Najvišjo rast pojavnosti so beležili v El Salvadorju, Mongoliji, Braziliji, Tajvanu, Litvi in na Cipru ter Bermudi. Iz tega ne moremo o vplivu mobilne telefonije sklepati nič. V članku tudi izrecno piše: »Veliko dejavnikov tveganja so že predlagali, vključno s sevanjem mobilnih telefonov […], a za nobenega niso dosledno dokazali povezave s tveganjem za razvoj raka CNS.« Povezavo so dokazali le za ionizirajoče sevanje (rentgensko sevanje, UV) in nekatere atopije (astma, ekcemi, alergije na hrano).

Izmisliti si podatke, uporabiti lično barvno predlogo, narisati kakšen graf in to opremiti s kričečim zaključkom ne zahteva mnogo časa.

V raziskavi iz leta 2017, ki je bila objavljena v Neuro-Oncology (Cancers of the brain and CNS: global patterns and trends in incidence, www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC5464292/pdf/now166.pdf), lahko za veliko držav preverimo pojavnost za obdobje od leta 1993 do 2007. Za Dansko trenda navzgor ni videti.

Med 1993 in 2007 na Danskem pojavnost raka CNS ni opazno zrasla. Slika: Cancers of the brain and CNS: global patterns and trends in incidence

Korelacija ne pomeni vzročne povezave

Stopimo zdaj korak nazaj. Temeljito preverjanje je pokazalo, da so surovi podatki v prvotnem članku, ki je prestrašil našega bralca, izmišljeni. A četudi bi držali, to ne bi bil noben dokaz, da mobilni telefoni povzročajo raka. Ena izmed osnovnih znanosti je, da iz korelacije ne moremo preprosto sklepati na vzročno povezavo. Lahko gre za naključje (coincidence), za delovanje neke tretje spremenljivke (confounding) ali za pristranskost v izvedbi (bias).

Znamenit primer je izjemna močna negativna korelacija med številom piratov na morjih in globalno temperaturo. Pa to ne pomeni, da zmanjšanje števila piratov povzroča globalno segrevanje. Obstaja spletna stran (www.tylervigen.com/spurious-correlations), kjer lahko najdemo najrazličnejše neumne, a krepke korelacije. Dejavnikov, ki bi lahko povzročili dvig pojavnosti raka CNS, je ogromno: stres, slaba hrana, pomanjkanje fizične aktivnosti, trdni delci v zraku, onesnaženje vode itd. Vse to so dokazano škodljivi vplivi. Preprosto pripisati ta vpliv uporabi mobilnih telefonov bi bilo zavajanje najhujše vrste. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je večkrat javno povedala, da ni dokazov, da bi radijski valovi kakorkoli škodovali ljudem.

Izmisliti si podatke, uporabiti lično barvno predlogo, narisati kakšen graf in to opremiti s kričečim zaključkom ne zahteva mnogo časa. V dobi modernih informacijskih medijev takšne novice potujejo zelo hitro. Ljudje raje beremo senzacionalne naslove (»Mobilni telefoni povzročajo raka«) in zgodbe, ki se nas dotaknejo (»Zaradi svoje službe dobil tumor v glavi«), precej teže pa se lotimo znanstvenih člankov ali samo objektivnih povzetkov dejstev. Svet je večinoma dolgočasen, zato so takšna tudi objektivna poročila. S tem ni nič narobe, a tega se moramo zavedati. Nemogoče je v življenju vsako informacijo preveriti in večinoma niti ni potrebno. Ko pa gre za velike trditve, ki jih servirajo mediji nejasne provenience, pa to velja storiti.

Ta članek ni apologija mobilne telefonije niti napad nanjo. Ta članek je prikaz, kako prepričljive so lahko videti lažne novice in koliko truda je potrebnega, da jih razkrinkamo. A zaključek bodi pozitiven. Lažne novice s splošno izobrazbo, kritičnim branjem in z iskanjem zaupanja vrednih primarnih virov večinoma lahko prepoznamo. Žal pa to traja bistveno dlje kot njihova proizvodnja. In ko ulovimo eno, lahko avtorji izbruhajo že deset novih. Zato morda ni tako slabo, da ob dvomu zaupamo uradnim institucijam, strokovnjakom ter uveljavljenim medijem.

Italijanska sodba

Italijansko prizivno sodišče je 14. januarja potrdilo sodbo sodišča prve stopnje iz leta 2017, v kateri so 59-letnemu nekdanjemu uslužbencu Telecoma Italia priznali poklicno bolezen zaradi večurne vsakodnevne uporabe mobilnega telefona. Ker se mu je razvil benigni tumor na slušnem živcu (nevrinom), so mu morali živec odstraniti, zaradi česar je postal delni invalid. Sodišče mu je prisodilo 500 evrov mesečne odškodnine do konca življenja z utemeljitvijo, da obstoji vzročna povezava med njegovim delom in nastankom tumorja.

Prva sodba s tako odškodnino na svetu je dvignila ogromno prahu. Italijanski nacionalni inštitut za zdravje (ISS) je večkrat izpostavil, da med uporabo mobilnih telefonov in tveganjem za raka ni povezave. Enako je tudi mnenje Svetovne zdravstvene organizacije. Italijanski minister za zdravje Roberto Speranza je izrazil začudenje nad odločitvijo sodišča, ki je v nasprotju z medicinskimi smernicami. Nekdanji direktor ISS Walter Ricciardi pa je neposredno povedal, da bodo sodniki bodisi dobili Nobelovo nagrado bodisi so storili ogromno napako.

Sodba bo bržkone dobila epilog na vrhovnem sodišču. Ne pozabimo, da je leta 2012 italijansko sodišče obsodilo tudi sedmerico znanstvenikov, češ da so po prvih tresljajih v letu 2009 javnosti dali napačne informacije, da ni nevarnosti za večji potres, potem pa je udaril hud aprilski potres. Sedmerico so v letih 2014–2016 oprostili. Znanost potresov pač še ne zna zanesljivo napovedovati, lahko se v tej smeri le trudi.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki