Nova mobilna Okna
Mobilne naprave so neslutena uspešnica, ki jo je pognal Applov revolucionarni iPhone. Čeprav je bil s strani Microsoftovega šefa ob predstavitvi zasmehovan, so bili tri leta kasneje prisiljeni slediti njegovemu zgledu, rezultat tega pa je nov operacijski sistem za mobilne naprave, Windows Phone 7 (WP7).
Microsoft je podjetje, ki zadnje čase posluje nadvse uspešno, a podrobnejši pregled njegovih finančnih izkazov pokaže, da so prave krave molznice le Okna, Pisarna in programje za strežnike, poizkusi prodora na mobilne naprave, spletne portale in igralne konzole pa do zdaj niso obrodili rezultatov, na katere bi lahko bili ponosni. Še huje, Apple in Google sta s svojimi pobudami na strani poslovne in domače rabe vsenavzočega računalništva vse bolj uspešna. Če si je Ballmer lahko leta 2007 še privoščil zasmehovanje iPhona, ki v poslovnem svetu ne bo imel "nikakršnega uspeha", je danes slika povsem drugačna, saj po osvojitvi potrošnikov vse bolj trka tudi na vrata poslovnih sistemov, kjer ga od nedavna spremlja celo iPod, prav tako utemeljen na mobilni programski opremi, sistemu iOS, prvič predstavljenem na iPhonu. Čeprav v Cupertinu tega uradno še nikoli niso potrdili, je Apple predstavil iPhone predvsem kot nadomestek za nadvse uspešno linijo osebnih predvajalnikov iPod, katerih življenjska doba se je počasi iztekala. Še več, sprva naj bi predstavili tablico, a obstoječe tehnološke rešitve niso bile zadovoljive, zato so najprej predstavili mobilni telefon.
Microsoft je, kot že marsikdaj v svoji zgodovini, znova "pognal svoje fotokopirne naprave". Soočeni z dejstvom, da je poslovnemu svetu obrnjeni Windows Mobile slepa ulica, ki ga bo konkurenca hitro izrinila, so se odločili svojo novo mobilno strategijo zasnovati na lastnem, ne preveč uspešnem nadomestku za iPod, programski in strojni podlagi Zune. Dodatno izpopolnjena je letos ugledala luč sveta kot Windows Phone 7 (WP7).
Integracija
Trenutno najuspešnejše mobilne podlage se delijo v dve skupini: prva nadzoruje celotno ponudbo, od strojne do programske opreme, zgled pa sta Apple in RIM, druga, najuspešnejši predstavnik je Android, pa ponuja zgolj programski paket, za strojno opremo skrbijo različni ponudniki. Microsoft je ubral vmesno pot, sam razvija programsko opremo, različni izdelovalci strojne opreme pa jo lahko uporabijo le na napravah z natančno določeno funkcionalnostjo. Med drugim se zahteva grafični soprocesor (GPU), kapacitivni zaslon, ki prepoznava vsaj štiri hkratne dotike, tipala za A-GPS, premik, digitalni kompas, osvetlitev in bližino ter med drugim natančno tri diskretne gumbe pod zaslonom: domov, nazaj in iskanje. Tudi s tem so nekje vmes med Applovim edinim gumbom in Androidovimi petimi, ki pa jih lahko izdelovalci tudi opustijo. Pri Microsoftu to ni dopustno. Naprave morajo natančno slediti specifikaciji. Ta med drugim zahteva, da mora biti dodatna reža za kartice SD, če že je, pod baterijo, tako da je uporabnik ob njeni menjavi prisiljen zaustaviti sistem. S tem se je Microsoft elegantno izognil težavam Androida, ki še danes ne obravnava pomnilnika na karticah SD enakovredno vgrajenemu, to pa pripelje do neljubih težav s prostorom. Microsoftov predpisani dizajn omogoča poljubno souporabo vgrajenega in dodatnega pomnilnika.
Več berite v novi številki Monitorja
