Fujifilm X-H2
Septembra smo preizkusili Fujifilmov brezzrcalni fotoaparat X-H2s, zdaj pa smo v roke dobili še njegovega brata, model X-H2. Kot pove ime, gre za praktično identični aparat z eno zelo pomembno razliko – drugačnim tipalom. Oba imata sicer enako veliko tipalo in uporabljata enako tehnologijo – torej Fujijev princip ureditve svetlobnih pik X-Trans ter osvetlitev od zadaj, prvo dvigne ostrino, drugo zniža šum. Pomembna razlika pa je v njuni ločljivosti – jeseni preizkušeni X-H2s ima ločljivost 26 milijonov pik (MP), tokrat preizkušeni model pa 40 MP. Pri tem dodajmo še, da je tipalo pri X-H2s sestavljeno iz več plasti (stacked), kar dvigne hitrost branja podatkov z njega.
V praksi dobimo torej pri X-H2 fotoaparat z občutno višjo ločljivostjo, ki pa ima manjšo hitrost zaporednega fotografiranja ter malenkost manjši dinamični razpon (tega mi sicer v praksi nismo opazili). Hitrejši X-H2s zmore do 40 slik na sekundo s celotnim tipalom in z neprekinjenim ostrenjem (pri uporabi digitalnega zaklopa), X-H2 pa do 15 slik na sekundo, ali 20 pri uporabi dodatnega izreza (1,29×). Tipalo višje ločljivosti prinese tudi možnost zajema fotografij z zamikom pik (pixel shift), kjer se združi 20 zaporednih fotografih v fotografijo RAW ločljivosti 160 milijonov pik (pri tem je seveda priporočena uporaba stativa).
Pri modelu X-H2 v primerjavi s sorodnikom najdemo še eno razliko, bolje rečeno prednost – je okoli 250 evrov cenejši.
Ostale lastnosti so enake kot pri sorodnem modelu. Gre za odlično, zelo kakovostno in udobno ohišje s poudarjenim držalom na desni strani. Zanj si lahko omislimo tudi dodatno baterijsko držalo za uporabo v portretni orientaciji. Ohišje je sicer zelo podobno kot pri predhodniku, modelu X-H2, vključno z zaslonom, občutljivim na dotik in nameščenim na vrtljivem tečaju. Na zgornji desni strani je statusni zaslon, ki uporablja tehnologijo e-ink. Tako lahko tudi ob izključenem aparatu kaže stanje baterije ter razpoložljivega prostora za fotografije in video na pomnilniških karticah. Aparat ima za zadnje dve reži, eno za kartice SD, drugo za hitrejše kartice CFexpress Type B – te potrebuje za zajem videa pri najvišjih ločljivostih (ta model zmore video do 8K pri 30 slikah na sekundo).
Video je ena izmed pomembnejših nalog modela X-H2s in lastnosti modela X-H2 so na tem področju zelo podobne, ne pa povsem enake. Omenili smo že, da zmore ločljivosti tudi do 8K (X-H2s gre do 6,2K), je pa malenkost bolj omejen pri 4K – podpira le hitrosti do 60 slik na sekundo in ne 120 kot X-H2s. Podprti so isti formati, prek izhoda HDMI lahko video zajemamo tudi na zunanji medij, na voljo sta vhod za mikrofon ter izhod za slušalke.
V nasprotju z večino drugih aparatov tega proizvajalca so pri seriji X-H prešli na bolj razširjeno upravljalno shemo. To pomeni, da ni namenskih koleščkov za zajem, občutljivost ISO in kompenzacijo osvetlitve, temveč je temu namenjen kolešček za izbor programa (M, A, S, P …). Nekaterim uporabnikom bo ta način bolj všeč, sami pa imamo raje shemo iz modelov serije X-T (torej X-T4, X-T0).
Pri modelu X-H2 v primerjavi s sorodnikom najdemo še eno razliko, bolje rečeno prednost – je okoli 250 evrov cenejši. Ohišje namreč velja 2.249 evrov, kar sicer ni malo, a vseeno. Po našem mnenju bo kombinacija višje ločljivosti in nižje cene prepričala več uporabnikov kot pa večja hitrost (in višja cena) modela X-H2s, seveda pa bo to odvisno od tega, kakšen tip fotografije je za uporabnika pomembnejši.
Fujifilm X-H2
Kaj: digitalni fotoaparat z izmenljivimi objektivi
Ločljivost: Do 7.728 × 5.152.
Tipalo: Efektivno 40 milijonov pik.
Velikost in vrsta tipala: 23,5 × 15,6 mm, CMOS, faktor goriščnice 1,5
Prodaja: Bolje založene trgovine.
Cena: 2.249 EUR (ohišje)
Za: Kakovost fotografij in videa, udobna uporaba, samodejno ostrenje.
Proti: Cena.
