Fotografska pamet
Razvoj je pri digitalnih fotoaparatih zadnjih nekaj let dokaj stalen, brez večjih pretresov. Posamezne lastnosti se počasi izboljšujejo, obenem pa te naprave polzijo vedno niže po cenovnih rangih. Boj megapikslov se je praktično končal, to je pohvalno, največji premiki so pri objektivih. Ti postajajo vedno bolj fleksibilni, saj ponujajo hkrati krajše in daljše goriščnice (torej obenem možnost zajema širšega kota in bolj oddaljenih predmetov).
Pri zmogljivejših aparatih pa dobivamo tudi vedno zmogljivejša tipala, vedno boljše funkcije za zajem videa, obenem pa dobivamo vedno bolj napredne funkcije v vedno manjših in lažjih ohišjih. Tokrat si lahko v reviji preberete o dveh preizkusih takih aparatov, Panasonicovega G5 in Nikonovega J2. Oba ponujata zares dobre zmogljivosti v zelo majhnih ohišjih, pri obeh imamo veliko dodatnih možnosti v obliki različnih objektivov in drugih dodatkov.
A če po spletnih straneh, kjer je največ fotografij, predvsem Facebooku in Flickru, pogledamo najbolj priljubljene fotoaparate, je na prvem mestu podjetje, ki sploh ne izdeluje fotoaparatov. Govorimo seveda o Applu in njegovem iPhonu. Tudi sicer so telefoni zelo priljubljeni kot fotoaparati. Prav zanimivo, kako se tudi sam zalotim, da imam okoli vratu obešen DSLR, ki je skupaj z objektivom vreden več kot tisoč evrov, v roki pa držim telefon, s katerim fotografiram.
Razlog je seveda jasen - fotografijo, narejeno s telefonom, lahko v trenutku pošljem. Kamorkoli, komurkoli. Tistim, ki ne živijo v svetu elektronske pošte, pošljem MMS, navadnim računalnikarjem email. Za potešitev narcisoidnih nagibov lahko fotografijo naložim na Facebook, Flickr, Twitter in v vse druge besedne spake, ki rabijo povezovanju naših digitalnih življenj. Ko mi je dolgčas, pa lahko te fotografije na telefonu tudi urejam. Lahko se igram z učinki, obrezujem, popravljam. Na telefonu imam ... uf, kar pet različnih aplikacij, vsaka ima svoje zvijače, vse tako ali drugače predelujejo fotografije.
Smo pa v zadnjih nekaj mesecih le videli prihodnost, konkretno v obliki nekaj fotoaparatov (enega Samsunga in enega Nikona, oba pred kratkim napovedana na sejmih), ki uporabljajo operacijski sistem Android. Pred časom smo v Monitorju že preizkusili nekaj fotoaparatov, ki se znajo povezati z pametnimi telefoni, a prava revolucija šele prihaja. Pričakujemo, da se bo v naslednjem letu nabralo vse več fotoaparatov, ki bodo ponujali takojšnjo potešitev narcisoidnih nagibov.
Nekako pa se ne morem odločiti, ali mi je to všeč ali ne. Seveda bi raje ljudem pokazal oziroma poslal dobre fotografije, narejene z dobro opremo. Po drugi strani pa mi je še vedno všeč tisti občutek, ko po nekaj mesecih (no, priznam, zadnje čase bolj po enem letu) odneseš razvit analogni film, za katerega nimaš več pojma, kaj je sploh na njem. Tako preprosto, praktično otroško pričakovanje. Morda pa s tem, ko nekaj postane vedno bolj instantno, res izgubi nekaj šarma.
