Objavljeno: 31.1.2006 23:12 | Avtor: Primož Gabrijelčič | Monitor Januar 2006

Dvakrat DivX

Večpredstavni predvajalniki z zaslonom LCD niso več nobena novost. Tudi tajvanska navzočnost na tem področju je že stalnica. Novo pa je, da se je za vstop na to področje odločil tak velikan, kot je Sony. Njegov prvi poskus kombiniranega predvajalnika DVD+DivX priča o veliki želji, da bi si odrezal svoj kos pogače, kaže pa tudi na velike začetniške težave. Za kontrast smo mu postavili ob bok popolnoma drugače zasnovan predvajalnik tajvanskega podjetja PQI.

Sony MV-700HR

Najpomembnejša lastnost Sonyjevega predvajalnika je kar sedempalčni zaslon, ob katerem najdemo še prav spodobna zvočnika. Namenjen je uporabi v avtu in to dokazuje tudi dodatna oprema - priložena sta nosilec za montažo na vzglavnik sprednjega sedeža in avtomobilski napajalnik, poleg tega pa še navaden napajalnik in daljinski upravljalnik. Akumulatorji so na voljo le kot zunanji dodatek.

Zaradi velikosti inženirji niso imeli prehudih težav z vgradnjo bralnika plošč. Sony prebira praktično vse kombinacije nosilcev CD in DVD s poljubno kombinacijo pripon -R in -RW (razen DVD-RAM). Vgrajen je tudi bralnik za nosilce Memory Stick, a iz njih ne moremo predvajati gibljivih slik, le glasbo in statične posnetke.

Vsaj na papirju je podpora predvajanju videa čisto spodobna. DVD, DivX, pa še Video CD in Audio CD. V praksi se še najbolj zatika pri podnapisih za filme DivX, ki jih naprava nikakor noče prikazovati. Počasno je tudi začetno branje plošč DivX, če je na njih več posnetkov. Omejeni smo tudi pri možnostih prikaza slik (samo JPG) in predvajanja zvoka (samo MP3 in WAV).

Na predvajalniku sicer je nekaj gumbov, vendar udobno delo omogoča le daljinski upravljalnik, s katerim lahko nastavimo čisto vse, razen načina prikaza slike. Ta je namreč privzeto neraztegnjena - predvajalnik jo prikaže v izvirni vodoravni ločljivosti in primerno zmanjšani navpični ločljivosti. Tak način je tudi najprimernejši za gledanje filmov, saj je slika v raztegnjeni obliki prav grdo stopničasta.

Poleg omenjenega lahko Sony predvaja tudi video signal (PAL in NTSC), torej je uporaben tudi za pregledovanje gradiva, posnetega z video kamero. Ima tudi video izhod, pa optični izhod DTS, izhod za slušalke in infrardeči oddajnik za krmiljenje infrardečih slušalk.

Splošni občutek ob tem predvajalniku pa je, da so razvijalci pustili preveč če-jev. Če bi imel boljši algoritem za raztegovanje slike, če bi znal predvajati podnapise, če bi podpiral več zapisov zvoka, če bi imel akumulator ... Hja, potem bi bil to zelo zanimiv strojček.

Sony MV-700HR

Kaj: Prenosni predvajalnik plošč DVD in DivX.

Izdeluje: Sony, www.sony.com.

Cena: 99.900 tolarjev.

Prodaja: Harvey Norman, (01) 585 50 00.

Za: Velik zaslon, dober zvok, vgrajen bralnik plošč.
Proti: Slabo povečevanje slike, omejena podpora zapisom za video in zvok. Ne zmore podnapisov.

PQI mPack P800

Na povsem drugi konec ponudbe predvajalnikov sodi mPack P800 manj znanega tajvanskega podjetja Power Quotient International. Gre za škatlico z majhnim zaslonom, podobno žepni igralni konzoli. P800 je premajhen, da bi bil vanj vgrajen bralnik plošč, zaslonček meri po diagonali le tri palce in pol, vgrajeni zvočniki so čisti obup (slušalke obvezne), pa vendar nas ni razočaral. Poganja ga namreč okleščena različica Linuxa, zato brez težav predvaja skoraj vse, kar spravimo vanj.

Ker nima predvajalnika plošč, potrebuje drugačen nosilec za shranjevanje podatkov, in to je seveda disk. Pri nas lahko kupimo 40 GB in 80 GB različici. Na osebni računalnik ga priključimo s kablom USB in ker podpira USB 2.0, je prenos filmov vanj zelo hiter.

Druga možnost, ki je velika večina uporabnikov ne bo nikoli izkoristila, pa je neposredni priklop kartic Compact Flash vrste II, s katerih zna predvajati vse večpredstavne vsebine - video, fotografije in zvok.

Omenili smo, da lahko predvajamo praktično vse vrste zapisov večpredstavnih vsebin. Pravzaprav boste težko našli film, sliko ali skladbo, ki je mPack ne more predvajati. Zatakne se le pri velikih ločljivostih (video ne sme biti večji od 720 x 576) in nekaterih oblikah zapisa MPEG 4 (Nero). Podnapisi so podprti, vendar v preizkušeni različici strojne programske opreme še brez šumnikov. V zadnji menda so na voljo, zatrjuje izdelovalec.

V mPack P800 je vgrajen tudi radijski sprejemnik (za področje UKV), tako da boste na poti lahko poslušali svojo najljubšo radijsko postajo. Pri tem se vam ne bo treba kaj dosti bati za pomanjkanje vtičnic, saj vgrajeni akumulatorji zmorejo predvajati deset ur zvoka in pet ur videa, to pa je vsekakor odličen rezultat. Radijski program lahko tudi posnamete na disk, enako lahko storite tudi z video signalom iz poljubnega zunanjega vira.

Napravo upravljamo z dvema gumboma, ki sta videti, kot da so ju sneli z igralnih konzol. Poleg za pritisk sta namreč občutljiva tudi za premike v štiri smeri. mPack zato večinoma upravljamo s skakanjem po menujih. Na začetku je to precej zamudno, a se hitro navadimo.

Tako kot pri Sonyju tudi o uporabnosti mPacka na koncu nismo bili čisto prepričani. Ko bi le imel večji zaslon in boljše zvočnike ...

PQI mPack P800