Canon Powershot G12
Canon ima v ponudbi kar nekaj aparatov, ki omogočajo popoln ročni nadzor nad funkcijami, vendar takega, kot je na voljo pri seriji G, ne najdemo drugje. Dostopnost funkcij na tem kakovostnem in nekoliko spremenjenem, robustno grajenem ohišju mu lahko zavida celo marsikateri aparat SLR. In čeprav v zadnjem času serija G na prvi pogled ne prinaša veliko novosti, to ni povsem res, saj je s stališča dela z aparatom G vsakič boljši, pa čeprav se bo marsikomu to zdelo skoraj nepredstavljivo.
Začnimo s kolesci. Če odštejemo tistega za nastavljanje dioptrije majhnega in ne preveč uporabnega okularja, jih je tokrat na aparatu kar pet, od tega so trije namenski in dva takšna, ki jima lahko namen določi sam uporabnik. Eden od njiju je povsem nov in je v slogu aparatov EOS nad držalom ter v povsem ročnem načinu namenjen prilagajanju časa odprtja zaklopa, drugače pa mu lahko namembnost tudi po želji določimo. Drugi je znan in je v ročnem načinu namenjen prilagajanju zaslonke, je pa okrog četrte smerne tipke na zadnji strani; prav tako je znan tisti levo zgoraj, ki je namenjen prilagajanju ekspozicije. Na desni strani ležišča hot-shoe, namenjenega pritrditvi zunanje bliskavice, ki z aparatom tudi v praksi odlično sodeluje, najdemo dvojček kolesc za izbiro programa in nekoliko večje kolesce, ki omogoča neposredno izbiro občutljivosti ISO. Ta je po prejšnji generaciji podedoval najvišjo možnost ISO 3200, vendar ima zdaj trikrat toliko stopenj kot prej in je vrednost ISO mogoče prilagajati po tretjinah zaslonke.
Objektiv je ostal enak in mu mnogi zamerijo preozek kot zajemanja "le" 28 mm, saj so se "širokokotneži" danes močno razpasli, pa čeprav širšega kota uporabnik ne potrebuje tako pogosto in tudi na aparatih vrste SLR širših objektivov ne najdemo veliko. Mi mu bolj zamerimo to, da je pri najširšem kotu nekoliko sodčkast, glede ostrine pa mu ne gre zameriti, saj je zadostoval celo Canonovemu poizkusu uporabe tipala s 14,7 megapike dve generaciji nazaj. Omeniti velja tudi nov način delovanja stabilizacije slike, ki je zdaj še učinkovitejša in deluje prilagojeno načinu makro, ko uporabnik z dlanmi, naslonjenimi ob trdno podlago, brez težav zajame posnetke pri času 1 sekunde. V pomoč pri panoramskem fotografiranju pa je po novem tudi elektronska libela.
Za ogled zajemanja posnetkov je tam še vedno vrtljiv zaslon, njegova vrtljivost pa je vsekakor najbolj uporabna pri zajemanju videa. Ta je pri seriji G zgodba zase, saj so mu ločljivost iz 9. v 10. generacijo zmanjšali, tokrat pa je brez marketinškega logotipa na ohišju prešel v 720-vrstično visoko ločljivost. Kakovosti bi težko kaj zamerili, pa tudi 100 MB, kolikor vsako minuto zasede, je pol manj, kot smo vajeni pri nekaterih Canonih. Bolj zmoti to, da ni ostrenja med zajemanjem samim, tudi tistega samodejnega.
Canon G12 na prvi pogled ostaja povsem enak, pa čeprav je ohišje močno spremenjeno. Ne želi izstopati, vendar uporabnike, ki jim je namenjen, kmalu močno okuži. V notranjosti se ni veliko spremenil, pa kljub temu prinaša nekaj smiselnih novosti.
Canon Powershot G12
Razred: Zmogljivi.
Efektivna ločljivost tipala: 10 milijonov pik.
Tehnične lastnosti: Objektiv 28-140 (35 mm. ekvivalent); svetlobna jakost 2,8-4,5; ostrenje 1 cm (makro)-neskončno; domet bliskavice 7 m; ISO: samodejno ali ročno (80-3200).
Tehnična zmogljivost: 5.
Kakovost fotografije: 8.
Zasnova aparata: 7.
Prodaja: Avtera, www.avtera.si.
Cena: 554 EUR.
Za: Vrhunski nadzor in dostopnost funkcij na ohišju, izboljšana stabilizacija slike in vgrajen ND filter, trajanje akumulatorja, libela.
Proti: Slabo optično iskalo, le delno izklopljiv zasuk slike na zaslonu, odsotnost ostrenja med videom, nekaj škripanja ohišja okrog pokrova baterije pri testnem primerku.
Komentar1: Na fotografiji je jasno vidno, da je čas odprtosti zaklopa trajal eno sekundo, fotografija pa je kljub fotografiranju z rokami, naslonjenimi ob mizo, skoraj povsem ostra.
Komentar2: Fotografija mrzlega jutra je naravnih in pravilnih barv.
