Banana republika

Zgodba s slovenskimi telekomunikacijami se nikakor noče do konca razplesti. Ko je že videti, da se je končalo "srednjeveško" obdobje enega vladarja, Telekoma, in se pojavljajo celo povsem resni ponudniki stacionarne telefonije, pa kar ni in ni videti konca zapletov v zvezi z mobilno telefonijo.

Včasih se zdi - in prepričan sem, da se najde marsikateri uporabnik mobilne telefonije, ki tako celo misli - da imamo v Sloveniji enega samega operaterja mobilne telefonije, Mobitel. Povezovanje Mobitela in mobilne telefonije gre včasih celo tako daleč, da se kar enači podjetje in storitev: Mobitel = mobilna telefonija. Glede na velikanski delež, ki ga Mobitel dejansko ima v Sloveniji, je to pravzaprav razumljivo. Dodatno je razumljivo, če se zavedamo Mobitelovega udejstvovanja pri oglaševanju in tudi siceršnje javne prisotnosti.

In vendar imamo v Sloveniji povsem zdravo konkurenčno zasedbo: Mobitel, Simobil/Vodafone in Vega/Western Wireless. Simobil je glede na razmere čisto soliden ponudnik, čeprav se včasih zdi - vsaj v primerjavi z Mobitelom - da ne vedo, kaj delajo. Tretji, Vega, pa nikoli ni bil videti resen, ne na začetku, ko je "udaril" z nemogočimi bananskimi reklamami, do zadnjega dejanja, ko so se odločili tožiti državo za strašanske zneske, če ne ugodi njihovim zahtevam po ureditvi trga mobilne telefonije. Za povrh ima Vega direktorja, ki je izjemno zanimiv za tračarske medije, veliko bolj kakor za strokovne ali poslovne.

A ob vsem tem velikem zanimanju za "tretjega" ponudnika mobilnih storitev in njegovega direktorja se - že spet - pozablja na ponudnika, ki mu ni bilo usojeno, da bi sploh postal ponudnik, pa si je želel postati vsaj drugi, če ne celo prvi. Digitel.

Med Digitelom in Vego je kar nekaj podobnosti. Osnovna je gotovo ta, da je vpleten ameriški kapital, čeprav je (bilo) v Digitelu tudi precej slovenskega. Še večja pa je podobnost v razvoju oziroma uspešnosti prodora na slovenski trg in predvsem v reakciji po neuspehu. Tako Digitel kot Vega sta se spravila na državo in jo tožila zaradi nepravilnega, neenakega odnosa do konkurenčnih podjetij oz. zaradi nesproščenega trga mobilnih komunikacij.

Digitelova zgodba je še veliko bolj "tragična" od Vegine, čeprav je skoraj pozabljena in čeprav ni bila nikoli tako razvpita, kakor je sedaj Vegina. Treba se je zavedati, da je polovica medijske pozornosti usmerjena na Vegino tožbo zaradi velikanskega zneska, kakšna četrtina ali še več zaradi političnih implikacij - posebej zanimivo je, da se je zgodba s tožbo začela pod vladavino LDS, končala pa se bo verjetno med vladavino SDS -, le majhen odstotek zanimivosti pa si v medijih in v javnosti zasluži sama problematika.

Ker Digitel nikoli ni tožil za tako velike vsote in ker se je vsa njegova zgodba odvila globoko v času vladavine LDS, je bila manj izpostavljena, je pa nedvomno bolj zanimiva. Digitel se je prvič čutil prevaranega, ko je leta 1995 prosil za dovoljenje za obratovanje GSM, pa ga je Uprava Republike Slovenije za telekomunikacije zavrnila, da po veljavni zakonodaji stalnega dovoljenja za radijske postaje ni mogoče dobiti, Mobitel pa je tako dovoljenje brez težav dobil in prišel do položaja edinega operaterja mobilne telefonije v Sloveniji. To je bila brez dvoma prvovrstna lumparija, čeprav so jo državni uradniki tedaj zagovarjali celo z argumenti, da "se je tako delalo tudi v Švici", kar naj bi opravičilo vse. Logika naj bi bila ta, da je Mobitelov položaj "zatečeno stanje" in da ne bi imelo smisla, začenjati vse "z nule".

Novembra 1997 je ustavno sodišče dalo prav Digitelu in že tedaj izpostavilo, da je z odločitvijo države Mobitel pridobil monopolni položaj. Tedanja opozicija v parlamentu je protestirala in zahtevala ureditev stanja, tedanji državni sekretar za telekomunikacije Miro Rozman pa je izjavil, da bi to upočasnilo razvoj in zamudo pri vstopanju v Evropsko zvezo! Karavana je šla seveda nemoteno naprej.

Leta 1998 je država objavila razpis za drugega operaterja mobilne telefonije in Digitel je spet "izvisel", koncesijo za drugega operaterja je dobil Simobil. Tudi na to se je Digitel pritožil.

Digitel, ki je, kot rečeno, v medijih komajda še prisoten, nikakor ni izginil. Medtem je država - in sicer še Ministrstvo za informacijsko družbo - Digitelu leta 2002 celo že izplačala dobrih 50 milijonov tolarjev zaradi sklepa okrajnega sodišča v prid Digitelu. Zna pa se zgoditi, da bo morala izplačati še dosti več. Digitel namreč državo še vedno toži, nazadnje - decembra lani - so zagrozili, da bodo zahtevali odškodnino 40 milijard tolarjev.

Digitel je bil ob svojem vstopu v slovenski telekomunikacijski prostor prepričan, da bo postal pomemben ponudnik mobilnih storitev. Ocenjevali so, da bo sčasoma v Sloveniji okoli 200.000 uporabnikov in da sami lahko zasedejo tretjino trga. Kako so se stvari drugače obrnile! Uporabnikov je nekajkrat toliko, skoraj vse pa je pobral Mobitel. In vendar vse kaže, da je Digitel vsaj pri nekaterih postopkih neupravičeno ostal brez posla, kar potegne za seboj logiko morebitnih odškodnin. Tudi milijardnih.

Če bo država pristala na odškodnino Vegi, bo najbrž zelo težko zavrnila odškodnino, ki (če) jo bo zahteval Digitel.

Novembra 1997 je ustavno sodišče dalo prav Digitelu in že tedaj izpostavilo, da je z odločitvijo države Mobitel pridobil monopolni položaj.