Ali računalnik lahko bere in piše namesto nas?

Objavljeno: 27.10.2020 | Avtor: Simon Peter Vavpotič | Kategorija: Nasveti | Revija: November 2020

Branje in pisanje besedil sta za mnoge starejše pa tudi tiste z okvaro vida prava muka, drugi za branje in pisanje pogosto nimamo časa. Lahko namesto nas bereta in pišeta mobilni telefon in namizni računalnik? So slepi in slabovidni v Sloveniji upravičeni do zastonjske uporabe katere od tovrstnih programskih rešitev?

Glasno brati besedila so od srede osemdesetih let znali že hišni računalniki, a pretvorba črk (latinske) abecede v vnaprej posnete glasove je bila še daleč od današnjih aplikacijskih rešitev, ki ob pomoči stavčne analize in nevronskih mrež poskrbijo tudi za pravilno izgovorjavo in intonacijo, računalniško ustvarjen govor pa je zato prijeten in tekoč. Aplikacije omogočajo pestre izbore elektronskih govorcev in govork, ki jih lahko poljubno izmenjujemo, nekatere pa znajo besedilo brati tudi z več govorci, s čimer lahko poustvarijo pogovore v literarnih delih ipd. Pogosti dodatni funkcionalnosti sta optično razpoznavanje besedila in zajemanje, ki omogoča branje iz slik in fotografij.

Sintetizator zvoka, ki ga je v začetku uporabljal Stephen Hawkings.

Kaj pa obratno? Računalnik lahko tudi piše po nareku, vendar so tovrstne aplikacije zahtevnejše in manj izpopolnjene. Njihovo delovanje je podobno glasovnemu upravljanju sprejemnika kabelske televizije, pri katerem je zelo pomembna pravilna in ne prehitra izgovorjava besed, pogosto pa tudi odsotnost motilnih zvokov.

Branje besedil

Med zmogljivejšimi programskimi rešitvami za branje predvsem angleških besedil in besedil v drugih svetovnih jezikih je večina plačljivih, najdemo pa tudi zastonjske in odprtokodne. Škoda, da se večina odprtokodnih po kakovosti ne more meriti s plačljivimi. Večina deluje z operacijskimi sistemi Android, iOS in Windows, redkeje pa z MacOS in Linuxom. Nekateri pametni telefoni imajo programsko opremo za sintezo govora že serijsko vgrajeno (t. i. stroj za pretvorbo besedila v govor, angl. TTS – text-to-speech engine), uporabljamo pa lahko tudi spletne rešitve, za katere potrebujemo predvsem internetno povezavo in novejši spletni brskalnik. Spletne aplikacije z več funkcionalnostmi se pogosto zanašajo na debele odjemalce, ki nekatere operacije, kot je zajem slik s kamere ali skeniranje dokumentov, opravijo v računalniku ali pametnem telefonu, za branje besedil pa izkoriščajo storitve zmogljivih spletnih strežnikov ponudnika. K sreči je dostop do interneta vsaj v mestih na voljo prek Wi-Fija in/ali UMTS.

Zaradi posebnosti izgovorjave besed in stavčnih skladenj v različnih naravnih jezikih so za računalniško branje besedil v vsakem izmed njih potrebne obsežne zbirke podatkov s stoterimi jezikovnimi pravili, z globokim učenjem vnaprej formirane lingvistične nevronske mreže za pomoč pri izgovorjavi ter posnetki izgovorjav posameznih znakov abeced za vsakega govorca. Denimo v slovenščini zapišemo besedo volk, preberemo pa jo kot vouk, zato bi bilo zelo narobe, če pri branju te besede ne bi upoštevali pravila, da črko L preberemo kot glas U. Slovar knjižnega jezika s fonetičnimi zapisi besed je tako neobhoden pripomoček za branje v kateremkoli naravnem jeziku, lastniki kakovostnih elektronskih slovarjev knjižnih jezikov pa so v veliki prednosti pred ostalimi razvijalci programskih rešitev za strojno branje besedil.

Zaradi zapletenosti kakovostne pretvorbe besedila v govor in obratno si razvoj lastne programske preme lahko privoščijo samo veliki ponudniki spletnih storitev in programske opreme, ki manjšim omogočajo programski dostop do svojih strežnikov TTS in STT prek SAPI (angl. speech application program interface, slov. govorni aplikacijski programski vmesnik).

Google Translate (www.google.com) je priročna storitev, v začetku namenjena zgolj strojnemu prevajanju besedil različnih naravnih jezikov (slovenščina, angleščina, nemščina, francoščina …). Čeprav jo dobro pozna večina sodobnih uporabnikov spleta, jih le malo ve, da obsega tudi večjezični stroj Text-to-speech (TTS, slov. besedilo v govor). Ta zna brati v več kot 80 naravnih jezikih, med njimi tudi v slovenščini, a je na voljo le v sklopu plačljivih Googlovih storitev v oblaku. K sreči nam ob prvi registraciji podarijo 300 USD bonusa, kar zadošča za osnovno letno naročnino, ki vključuje rabo TTS. Po drugi strani lahko storitvi prevajanja (Google Translate) in pisanja krajših besedil po nareku (Google Live Transcribe oziroma stroj STT, angl. speech-to-text, slov. besedilo v govor) uporabljamo povsem brezplačno, če imamo odprt zastonjski Googlov račun, ki omogoča tudi prejemanje e-pošte.

Google Text-to-speech

Googlovi algoritmi temeljijo na zmogljivem jezikovnem stroju za naravne jezike, podprtem z umetno inteligenco in globokim učenjem, predvsem lingvističnimi nevronskimi mrežami, ki se z leti samodejno učijo iz številnih primerov uporabe. Googlov skupek računalniških algoritmov Tacotron2 združuje model osnovnih zvokovnih oblik WaveNet in izboljšave arhitekture predhodnega programskega sintetizatorja zvoka Tacotron, kar mu omogoča zelo prepričljivo ustvarjanje človeškega govora.

Mnogi menijo, da je Google Translate najboljše tovrstno orodje, zato ne preseneča niti, da mnoge večfunkcijske aplikacije za pametne telefone (Android in iOS) prek spletnega SAPI uporabljajo Google Translate kot zaledno storitev. Po drugi strani so v Googlovo spletno stran vgrajeni tudi programski roboti, ki omogočajo sprotno samodejno prevajanje izbranih spletnih strani pa tudi e-knjig (angl. eBooks) in drugih dokumentov. Storitev Google Translate deluje v realnem času, pri čemer pogosto pride prav tudi vse zmogljivejša možnost pisanja po nareku Google Live Transcribe, zajemanje besedila pa je mogoče tudi iz slik in posnetkov kamer 3D. Google Translate je mogoče uporabljati tako iz sodobnejšega spletnega brskalnika pametnega telefona kot osebnega računalnika. Pri tem lahko nastavljamo tudi hitrost, barvo in jakost zvoka izbranega govorca.

eBralec 4 (www.ebralec.si) je plod slovenskega znanja in je združljiv z aplikacijskim programskim vmesnikom SAPI 5, prek katerega ga lahko uporabljajo vse aplikacije v okolju Windows. Pri branju slovenskih besedil je še vedno v znatni prednosti pred večino strojev TTS za velike svetovne jezike, od katerih številni ne podpirajo slovenščine, temveč zgolj podobne slovanske jezike, kot so slovaščina, češčina, hrvaščina in srbščina. Kakovost branja lahko preverimo z brezplačnim testiranjem prek spletne strani www.ebralec.si/braje/jezik=sl, ki zastonj prebere besedila z do 250 znaki, pri čemer lahko izberemo enega od petih govorcev, med katerimi je najprepričljivejši Renato. eBralec je dostopen tudi prek spletnega API, ker omogoča njegovo integracijo v druge aplikacije in informacijske sisteme.

eBralec 4

Ko aplikacijo eBralec 4 namestimo v osebni računalnik, moramo za aktivacijo vnesti licenčno kodo (prek e-pošte lahko pridobimo tudi časovno omejeno licenco za brezplačno testiranje), nakar prek spleta izvedemo aktivacijo. Po preteku licence je potrebna ponovna aktivacija. Spletno različico eBralca, ki stane za osebno rabo 9,88 evra mesečno oziroma 118,58 evra letno, lahko uporabljamo tudi iz brskalnikov pametnih telefonov. Starejšo različico eBralec 3 lahko prek Knjižnice slepih in slabovidnih z brezplačno licenco, ki jo pridobijo na osnovi zdravniškega potrdila, zastonj uporabljajo slovenski državljani z močno okvaro vida.

Amazon Polly (aws.amazon.com/polly) in Amazon Kindle (aws.amazon.com/kindle) sta nastala pri Amazonu. Lotili so se samostojnega razvoja stroja TTS in razvili aplikacijo Polly, ki temelji na algoritmih umetne inteligence za globoko strojno učenje, ustvarjeni govor pa je zato zelo podoben človeškemu. Stroj za sintezo govora je prek spletnega vmesnika SAPI na voljo predvsem razvijalcem programske opreme za osebne računalnike in pametne telefone, ostali pa lahko namestimo odjemalski program Amazon Polly CLI (deluje kot ukazna konzola), katerega izvorno kodo lahko prenesemo z GitHuba. Ustvarjeni govor je mogoče shraniti v datoteke s kodiranji MP3, Vorbis in PCM. Polly omogoča zastonjsko branje do besedil z do 5 milijonov znakov na mesec, za vsak dodatni milijon prebranih znakov pa moramo plačati 4 USD. Namesto aplikacije Polly lahko namestimo tudi okenski Kindle, namenjen branju e-knjig. Omenimo še, da aplikacija za zdaj podpira samo največje svetovne jezike, kot so angleščina, španščina, francoščina, ruščina, nemščina in kitajščina, medtem ko podpore za slovenščino ni.

Prenos in uporaba Amazonovega Kindla sta zastonj, vendar za uporabo potrebujemo povezavo z internetom.

Linguatec Voice Reader Studio (www.linguatec.de/en/text-to-speech) je samostojno programsko orodje za pretvorbo besedila v govor 45 naravnih jezikov, med katerimi so nemščina, angleščina, francoščina, španščina in slovaščina, medtem ko slovenščine ni. Z njim lahko v zvočne zapise, ki jih poslušamo na osebnem računalniku, pametnih telefonih in drugih pametnih računalniških napravah, pretvarjamo Wordove dokumente, e-pisma, dokumente PDF idr., pri čemer lahko besedilo bere 67 različnih govorcev, ki jim lahko spremenimo glasnost, višino glasu in hitrost govora. Uporabniški vmesnik je prijazen, za namestitev aplikacije pa potrebujemo vsaj računalnik z Windows 7, 8 ali 10, 1 GB prostora na podatkovnem pogonu in vsaj 2 GB RAM. Žal cena orodja ni tako prijazna kot uporabniški vmesnik. Podpora za vsakega od jezikov stane 499 evrov, vendar lahko nabavimo le tiste, ki jih zares potrebujemo. Plačevanje naročnine ali zagotavljanje stalne povezave z internetom ni potrebno.

Linguatec Voice Reader Studio

Capti Voice (www.captivoice.com) je na voljo kot samostojna ali aplikacija na osnovi spletne storitve, omogoča pa tudi rabo podatkovnih shramb v javnih računalniških oblakih, kot so Dropbox, OneDrive in Google Drive. Uporabljajo jo številne izobraževalne ustanove, podjetja in drugi profesionalni uporabniki po svetu. Podpira več kot 20 jezikov, med branjem spletnih strani, e-knjig in novinarskih člankov pa se zna sproti učiti pravilne izgovorjave novih besed. Za osebno uporabo je zastonj, vendar je brez naprednih funkcionalnosti, ki jih vsebuje profesionalna različica Capti Vice Pro, za katero moramo odšteli 1,49 USD mesečno ali 17,99 USD letno. Različica za izobraževalne ustanove stane 0,5 USD na učenca, dijaka ali študenta letno.

V Capti voice se moramo prijaviti, tudi če namestimo debelega klienta.

Natural Reader (www.naturalreaders.com) deluje kot spletna storitev v javnem računalniškem oblaku, zato za njeno uporabo ne potrebujemo zmogljive strojne opreme in jo lahko uporabljamo tako v osebnih računalnikih kot pametnih telefonih. 56 govorcev lahko besedilo v zapisih DOC(X), PDF, ODT, TXT, JPG in PNG prebere v devetih svetovnih jezikih: ameriški angleščini, britanski angleščini, francoščini, italijanščini, švedščini, španščini, nemščini, danščini in portugalščini, pri čemer lahko ustvarjen zvok shrani v datoteko MP3. Uporaba stane od 9,99 do 19,99 USD na mesec, odvisno od izbirnih funkcionalnosti, letna naročnina pa je 110 USD.

Microsoft Windows Narrator (www.microsoft.com) in Balabolka (www.cross-plus-a.com/balabolka.htm). Balabolka ni program za ustvarjanje govora, temveč zgolj zastonjska programska aplikacija, ki omogoči branje poljubnega besedila z Windows Narratorjem iz različnih tipov datotek ali svojega pogovornega okna. Tako branje je sicer mogoče tudi z Microsoftovimi programskimi orodji v posebnih različicah Windows, ki so prilagojene za slepe in slabovidne. Balabolka zna poleg Narratorja uporabljati tudi vse aplikacije, ki podpirajo standarda SAPI 4 in/ali SAPI 5. Vsekakor prek Balabolke deluje tudi eBralec.

Balabolka in razpoložljivi govorci v operacijskem sistemu Windows 10 in eBralcu

Seznam podprtih govorcev in naravnih jezikov za Windows Narrator najdemo na Microsoftovih spletnih straneh. Za večje jezike sta na voljo po en govorec in govorka, slovensko besedilo pa bere zgolj govorec Lado. V Windows lahko, podobno kot pisave in jezike menijev, dodamo tudi podpore za govor v različnih jezikih. V Windows 10 nov govorni jezik dodamo v meniju Nastavitve/Datum & Jezik/Regija & Jezik, v katerem kliknemo opcijo Dodaj jezik, nakar se vrnemo v meni Regija & Jezik in pod opcijami izberemo Možnosti jezika/Jezik, nakar kliknemo na Prenesi. Novi govorci bodo na voljo po ponovnem zagonu računalnika.

Namesto omenjenega lahko v operacijske sisteme od Windows 7 naprej naložimo jezik tudi z odprtokodnim orodjem eSpeak Languages, ki ga prenesemo s spletne strani espeak.sourceforge.net/download.html. Pred tem je priporočljivo iz tabele podprtih jezikov na spletni strani espeak.sourceforge.net/languages.html naprej prepisati kode za želen jezik, ki jih moramo pred prenosom vnesti v pogovorno okno orodja. Čeprav nekateri govorci iz eSpeak Languages delujejo le v Windows 7, večina nima težav tudi v novejših različicah tega operacijskega sistema.

Samo za Android

Po vzoru Microsoft Windows ima tudi Android vgrajeno podporo za pretvorbo besedila v govor. Najdemo jo v meniju Nastavitve/Osebno/Jezik in vnos/Govor/Besedilo v govor. Samodejno deluje z vsemi Googlovimi aplikacijam za glasno branje besedil. Androidov TTS vklopimo v Nastavitve/Sistem/Dostopnost/Storitve/Besedilo v govor. Če smo stroj za TTS pomotoma odstranili, ga lahko s spleta ponovno naložimo. Vseeno lahko aplikacije za Android uporabljajo tudi lastne stroje TTS. V nadaljevanju omenjene aplikacije za Android, ki se ponašajo predvsem z naprednimi možnostmi zajema besedil za glasno branje, lahko prenesemo iz spletne trgovine Google Play.

Narrator's voice (play.google.com) zna brati besedilo iz drugih aplikacij, spletnih strani, e-sporočil in drugih virov, pri čemer lahko upravljamo številne zvočne učinke govorne sinteze, kot so odmev, dušenje odmevov, višina glasu ipd. Izbiramo lahko med velikim številom govorcev, med katerimi so med uporabniki priljubljeni glasovi, kot sta Cortana in Siri, pa tudi Pink Sheep in Steven, ki so ju ustvarili programerji. Narrator's voice lahko prebere tudi neposredno vneseno besedilo, glas pa lahko dodamo tudi obstoječemu vidu ali slikovni predstavitvi (angl. slide show) ali pa ga shranimo v datoteko MP3. Z nakupom aplikacije se izognemo nadležnim oglasom, sicer pa jo lahko uporabljamo zastonj.

Voice Aloud Reader (play.google.com) omogoča več načinov branja besedil. Če ima aplikacija, iz katere želimo brati besedilo, možnost delitve dostopa do svojih vsebin z drugimi aplikacijami, lahko pošlje besedilo neposredno Voice Aloud Readerju, ki prebere vsebine datotek DOC, PDF itd., zna pa tudi inteligentno brati s spletnih strani, pri čemer preskoči naslove menijev in drugo nepomembno vsebino. Dovolj je, da na kakršenkoli način posredujemo naslov spletne strani na spletu objavljenega besedila.

Talk free (play.google.com) se zdi povprečnemu uporabniku v primerjavi z Narrator's Voice precej minimalističen, vendar lahko besedilo uvažamo iz spletnega brskalnika pametnega telefona ali beremo iz odprtih aplikacij. Zvočni zapis govora lahko izvozimo v datoteke WAV, vendar pa aplikacija deluje le, če je v pametnem telefonu že nameščen Googlov stroj TTS. Aplikacijo lahko uporabljamo zastonj, z nakupom profesionalne različice (stane 2 USD) pa se izognemo oglasom.

T2S (play.google.com) ponuja enega najsodobnejših uporabniških vmesnikov za TTS, njegova najpomembnejša lastnost pa je vgrajen preprost spletni brskalnik, ki omogoča poslušanje vsebin spletnih strani, ne da bi morali kopirati in lepiti njihove spletne naslove ali omogočati delitev dostopa. Omenimo še opcijo copy-to-speak, s katero se ob vsakem kopiranju tekstovne vsebine iz katerekoli aplikacije odpre pojavni gumb, ob pritisku katerega pametni telefon takoj na glas prebere zajeto vsebino. Podobno kot pri drugih aplikacijah lahko tudi tu govor shranimo kot avdio datoteke. Osnovna aplikacija je zastonj, plačljiva profesionalna različica pa deluje brez prikazovanja oglasov.

Pocket (play.google.com) omogoča shranjevanje spletnih vsebin in njihovo kasnejše branje, celo ko pametni telefon ni povezan z internetom, ima pa vgrajen tudi zmogljiv stroj TTS, ki lahko bere z veliko glasovi v različnih jezikih. Neodvisno nastavljamo tudi višino glasu in hitrost branja besedila, branje pa je mogoče tudi v ozadju oziroma med tem, ko uporabljamo druge aplikacije. Odlično se odreže tudi pri branju daljših vsebin, a pogrešamo možnost branja iz drugih aplikacij. Osnovna različica je zastonj, premijsko pa moramo kupiti.

TK Solution Text to Speech (play.google.com) dobro deluje in nudi nenavaden izbor funkcionalnosti, med katerimi je tudi možnost shranjevanja ustvarjenega govora v datoteke WAV. Besedila v številnih podprtih jezikih lahko vnašamo tudi ročno. Mogoče je tudi preverjanje pravilnosti delovanja glasovne sinteze, tako da svoj glas posnamemo prek mikrofona, nato pa poslušamo sintetično ustvarjen glas. Osnovna različica je zastonj, medtem ko moramo profesionalno brez prikazovanja oglasov kupiti.

Pisanje po nareku

Za ubesedenje dogovorov s poslovnih sestankov ali novinarskih intervjujev smo včasih potrebovali veliko časa ali zapisnikarja, namesto tega pa lahko danes uporabimo tudi katero od številnih orodij za pisanje po nareku, ki govor pretvorijo v besedilo tudi z do 99,9-odstotno uspešnostjo. Transkripcijo zvočnih posnetkov v besedilo uporabljajo tudi v medicini pri izvajanju zahtevnih zdravstvenih posegov, predvsem v kirurgiji. Vseeno povejmo, da večina tovrstnih orodij ne podpira slovenščine.

Google Live Transcribe (www.google.com) je odlično brezplačno orodje za sprotno pisanje po nareku v sklopu aplikacije Google Translate, saj razume tudi slovenščino. Slovensko transkripcijo lahko nato prevajalnik naravnih jezikov sproti prevaja še, na primer, v angleško transkripcijo.

Transkripcija in prevajanje delujeta odlično, dokler v prostoru ni motilcev oziroma smo dovolj blizu mikrofona. Če pa poskušamo zajeti besedilo govorca iz radijskega sprejemnika ali televizorja, utegnemo imeti težave zaradi odzadnje glasbe, prevelike oddaljenosti sprejemnika ali narečne izgovorjave besed, s katerimi poskušajo nekateri voditelji zabavati poslušalce ali gledalce.

Google Live Transcribe

Dragon Professional (www.nuance.com/dragon/business-solutions/dragon-professional-individual.html) je namenjen predvsem poslovni rabi in zmore zajeti kar do 160 besed na minuto z začetno 99-odstotno natančnostjo, ki se pri daljši uporabi poveča, saj se aplikacija sproti nauči uporabnikove izgovorjave najpogosteje uporabljanih besed. Samo z uporabo glasu lahko ustvarimo tudi dokumente, uvažamo lastne sezname transkripcij besed, na voljo pa je tudi aplikacija za mobilne naprave, s katero zajamemo zvok iz mobilnih naprav, nakar ga računalnik pretvori v transkripcijo in vrne mobilni napravi. Glede na zmogljivost orodja, katerega nakup stane 300 USD, cena niti ni pretirana.

Dragon Anywhere (www.nuance.com/dragon/dragon-anywhere.html) je namenjen mobilnim napravam z Androidom ali iOS, ki pa namesto lokalne obdelave zvoka uporablja storitve računalniškega oblaka. Ustvarjene dokumente lahko prek Evernota ali Dropboxa delimo tudi z drugimi uporabniki. Sedemdnevna preizkusna uporaba je zastoj, če pa želimo orodje uporabljati še naprej, moramo plačevati naročnino.

Tudi Otter (otter.ai) je namenjen predvsem rabi v mobilnih napravah in se pri transkripciji govora v besedilo zanaša predvsem na storitve računalniškega oblaka ponudnika, ki omogočajo tudi spletne sestanke, intervjuje, predavanja in sodelovanje strokovnih timov. 600 minut rabe storitve je zastonj, za več pa moramo plačevati mesečno naročnino 8,33 USD. Za uporabo timskega dela je treba plačati 12,5 USD mesečno na uporabnika.

Braina Pro (www.brainasoft.com/braina/download.html) je navidezni pomočnik za delo z osebnim računalnikom. Zna zapisati govor v skoraj 90 naravnih jezikih (STT) pa tudi brati (TTS) e-knjige ali poiskati datoteko na podatkovnem pogonu računalnika. Priložena aplikacija za Android omogoča tudi glasovno upravljanje osebnega računalnika na daljavo. Preizkusna različica deluje sedem dni, za nadaljnjo uporabo pa moramo plačevati naročnino.

Amazon Transcribe (aws.amazon.com/transcribe) temelji na Amazonovih storitvah za razpoznavanje govora v oblaku, pri čemer lahko obdela tudi slabe zvočne tokove s precej šuma, kakršne lahko pričakujemo v klicnih centrih. Aplikacija ima vgrajene tudi metode globokega učenja, s katerimi neprestano izboljšuje prepoznavo govora, pri čemer omogoča celo popravljanje neprimernih in nepravilno izgovorjenih besed, denimo imen proizvodov, ki jih želi stranka naročiti.

Microsoft Azure Speech to Text (www.microsoft.com) zagotavlja napredno strežniško osnovo za pretvorbo govora v besedilo iz najrazličnejših zvokovnih virov, nudi pa tudi možnosti za prilagajanje različnim vzorcem zvoka ter preprečevanje vpliva motečih odzadnjih zvokov. Dodajamo lahko tudi strokovne slovarje, denimo take, ki vsebujejo imena proizvodov, tehnične informacije in imena krajev. Aplikacija uporablja globoke umetne nevronske mreže in omogoča transkripcijo govora več oseb v realnem času. Preizkus delovanja storitve Microsoft Azure Speech to Text je zastonj ob največ peturni uporabi na mesec, za daljšo pa moramo odšteti po 1 USD na uro.

Uporabljati ali ne?

Aplikacije, kot sta Microsoft Narrator, ki je del operacijskega sistema, in slovenski eBralec v celoti namestimo v osebni računalnik, zato podatki ostanejo v njem, pri uporabi storitev javnih računalniških oblakov pa mora računalnik ali druga naprava besedilo ali zvočni zapis govora prenesti na oddaljeni strežnik, ki besedilo spremeni v govor ali obratno. Vsebina lahko s tem postane plen hekerjev, uporabi pa jo lahko tudi upravljavec javnega spletnega oblaka. Čeprav mora zagotavljati varnost osebnih podatkov uporabnikov in svojim sistemskim operaterjem večinoma ne sme omogočati vpogleda v vsebino shranjenih podatkov, lahko te obdeluje z algoritmi umetne inteligence in tako naše želje ter navade, kar mu omogoča vsaj izvajanje ciljnega oglaševanja, žal pa se nemalokrat dogajajo tudi zlorabe podatkov. A o tem raje kdaj prihodnjič! Kakorkoli, v prihodnosti se lahko nadejamo še veliko zmogljivejših rešitev za strojno branje, prevajanje in pisanje v naravnih jezikih, ne samo na področjih reprodukcije in transkripcije govora, temveč tudi simultanega prevajanja …

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki