64 polj, 32 figur in nepredstavljive možnosti

Objavljeno: 24.11.2009 | Avtor: Miran Varga | Kategorija: Ceneje je bolje | Revija: November 2009 | Teme: šah

Da, uganili ste, za šah gre. Šah je ena najstarejših iger na svetu. Računalniški šah pa predstavlja računalniško arhitekturo, ki izkorišča strojno in programsko opremo za igranje te kraljevske igre - in to brez pomoči človeka.

Igranje šaha na računalniku danes šteje predvsem za zabavo posameznika, ko ta nima na voljo nasprotnika iz mesa in krvi, z večanjem zmogljivosti računalnikov pa je računalniški šah postal tudi orodje profesionalnih šahistov pri njihovih analizah. Računalniški šah je namreč svojevrsten preizkus znanja in razumevanja programerjev, in to ne nazadnje dokazujejo tudi številna tekmovanja med računalniškimi programi.

Poglejmo si osnove. Šahovski pogon (ang. chess engine) je šahovski program, ki zna igrati igro šah. Velika večina šahovskih pogonov nima lastnega grafičnega uporabniškega vmesnika, saj gre za konzolne aplikacije, ki svoje izračune v grafični vmesnik s podobo šahovnice posredujejo prek standardnega protokola. Med grafičnimi vmesniki sta najbolj razširjena vmesnika XBoard (za programe, ki se izvajajo na OS z jedrom Linux) in WinBoard (za šahovske pogone, ki za svoje delovanje izkoriščajo okolje Windows).

Vmesnik WinBoard se v 20 letih praktično ni spremenil. Ne nazadnje za to tudi ni bilo velike potrebe, saj s(m)o se, predvsem starejši šahisti, brez večjih težav privadili dvodimenzionalnemu prikazu šahovnice.

Pospešen razvoj šahovskih programov se je začel pred okoli 60 leti, saj so veliki umi po drugi svetovni vojni svoje misli usmerili v reševanje najrazličnejših vprašanj. Ko je leta 1950 Claude Shannon objavil svojo raziskavo z naslovom Programiranje računalnika za igranje šaha (v izvirniku "Programming a Computer for Playing Chess"), sploh eno prvih na to temo, bržkone ni slutil, da bo Alan Turing že naslednje leto, vsaj na papirju, razvil prvi program, ki bo sposoben odigrati celotno partijo šaha. Razvoj je dobil krila, računalniški programi pa odtlej le še pridobivajo na priljubljenosti med šahisti.

V podobi, kot jo, denimo, poznamo še danes, je leta 1984 ugledal luč sveta šahovski program GNU Chess, katerega vmesnik z ukazno vrstico (CLI) je postal prvi de facto standard za komunikacijskih protokol šahovskega pogona, grafično podobo pa je zagotavljal vmesnik XBoard. Kasneje so programerji šahovnico XBoard prenesli tudi v okolje Microsoft Windows, jo poimenovali WinBoard, protokol delovanja pa je prevzel ime WinBoard Protocol. Kasnejši razvoj te komunikacije se je razdelil na dva dela, pripadnike, ki so želeli ohraniti izvirnik, in zagovornike, ki so želeli kakovostnejšo nadgradnjo. Kasneje se je pojavil še Universal Chess Interface, ki je s stališča razvijalcev predvsem lažji za implementacijo, vendar je WinBoard v šahovskem svetu (vsaj trenutno) še vedno najbolj razširjen. Večina šahovskih pogonov zato podpira vse naštete vmesnike, čeprav se jih veliko med njimi za komunikacijo poslužuje različnih prevajalnikov, kakršen je, denimo, Polyglot. Med grafičnimi vmesniki velja na tem mestu omeniti tudi brezplačno Areno (www.playwitharena.com), ki je že opremljena z več šahovskimi pogoni, dodajanje novih vanjo pa je zelo preprosto opravilo. Prav zato smo jo kot osnovni testni poligon za brezplačne šahovske pogone brez lastnega grafičnega vmesnika na našem preizkusu uporabili tudi sami.

Računalniški šahovski turnirji

Tako kot imajo šahisti iz mesa in krvi svoje turnirje, se tudi kombinacije silicija in programskih kod še kako rade spopadejo v medsebojnih obračunih. Računalniški šahovski turnirji so svojevrsten pokazatelj razmeroma visoke moči šahovskih pogonov. Seveda je v tej enačbi treba upoštevati tudi statistiko, ki je lahko precej varljiva, saj je za doseganje jasnih razlik v zmogljivostih računalniških programov treba odigrati nekaj tisoč šahovskih partij, to pa je bistveno več kot na običajnih turnirjih, ki jih igramo ljudje. Za nameček je veliko računalniških šahovskih turnirjev odprtega tipa. To pomeni, da programi ne tečejo na isti strojni osnovi, zato je mogoče primerjati le rezultat celote, torej strojne in programske opreme.

Kot nas uči zgodovina, so komercialni šahovski programi (te bomo obravnavali kdaj drugič) vedno sloveli po najzmogljivejših šahovskih pogonih in kot za stavo premagovali brezplačnike. Vse do leta 2007, ko je svetovno prvenstvo v računalniškem šahu (WCCC) osvojil "amaterski" šahovski pogon Rybka, katerega pot je šla odtlej le še strmo navzgor (uspeh je ponovil tudi v letih 2008 in 2009). Gre za nekakšno uresničenje sanj, saj brezplačni ali odprtokodni programi, ki zmagujejo, ali se zelo dobro odrežejo na računalniških šahovskih tekmovanjih, kaj hitro dobijo tudi svojo komercialno različico (poleg Rybke sta taka primera še Naum in Zappa), ki s pridom izkorišča naslove v marketinške namene. To je seveda razumljivo, saj avtorji v programe vlagajo veliko dela in truda, zato jim uspeh in zaslužek vsekakor privoščimo. Tudi zato, ker z dodatnim kapitalom lahko ustvarijo še toliko boljši izdelek.

Zmogljivosti zgolj rastejo

Šahovski programi so iz leta v leto bolj zmogljivi. Delno k temu prispeva razvoj računalnikov, ki jim z vsako generacijo procesorjev postreže z večjo računsko močjo, ki pravilno izkoriščena s strani programske opreme postreže z vse večjimi globinami analize šahovske igre (računanje variant z več potezami vnaprej). Poleg tega pa tudi programerji vse bolj optimizirajo svoje programe, da so ti pri svojih kalkulacijah bolj selektivni, torej ne računajo kar vsega povprek, temveč le pozicije, ki so relevantne za potek partije. Prav na tem področju so v zadnjih letih naredili velik preboj, saj je še pred leti veljalo, da šahovskim programom pozicijska igra ne ustreza, a jo danes že presneto dobro razumejo.

Za nameček avtorji vse več šahovskih pogonov poleg knjižic z otvoritvami opremljajo tudi s knjižicami končnic, ki so jim pri igranju končnic v veliko pomoč. Knjižica končnic namreč vsebuje vse mogoče pozicije v končnicah z malo figurami, vsaka pozicija pa ima jasno označeno, kaj čaka igralca, ki je na potezi (zmaga, poraz, remi), seveda z natančno opredelitvijo najboljših potez, igranih na vsaki strani. S pomočjo teh knjižic ter ogromne računske moči lahko šahovski pogon kaj hitro izračuna najhitrejšo pot do zmage v dani poziciji (če je v prednosti), oziroma prepozna poteze, s katerimi se bo kar najbolj krčevito branil pred porazom (in hkrati upal na napako nasprotnika). Šahovski programerji imajo danes že na voljo knjižice končnic s tremi do šestimi figurami (šteto skupaj s kraljema), zato so v tej fazi šahovske igre računalniški programi izredno močni. Za primerjavo zahtevnosti analize naj zapišemo, da je podatkovna baza Nalimova s končnicami s petimi figurami velika 7,05 gigabajta (GB), z dodatno figuro več pa se skupna količina podatkov prestavi že na 1,2 terabajta (TB). Večje rasti na področju končnic zato vsaj zaenkrat ni več pričakovati - ne nazadnje mora računalniški program skrbeti še za druge analize, ne zgolj končnico, pa se težav s hranjenjem enormne količine podatkov še dotaknili nismo. Mimogrede, avtor je poskrbel za implementacijo nekaj izrednih tehnologij optimiziranega stiskanja podatkov, sicer bi bila omenjena podatka o obsegu zbirke podatkov še za nekaj velikostnih razredov višja.

Kljub vsemu se nam je ljudem jasno uspelo zavedati moči šahovskih programov, ki nam bodo nekoč morebiti v celoti pokvarili veselje do igranja te igre, saj bodo postali nepremagljivi (za navadnega smrtnika so to sicer že dandanes). Prav zato velja pozdraviti letošnjo spremembo pravil na svetovnem prvenstvu v računalniškem šahu. Na 17. svetovnem prvenstvu v računalniškem šahu, ki je bilo sredi maja v Pamploni v Španiji, je namreč obveljala omejitev strojne opreme na dostopnejše modele - sprejeti so bili le računalniški sistemi z največ 8 jedri, s tem pa so organizatorji iz igre izločili superračunalnike in velike računalniške gruče. Kljub temu je branilec naslova, program Rybka, že tretjič zapored osvojil krono najboljšega na svetu.

"Računalniki" niso od muh

Kot že rečeno, poznamo na stotine brezplačnih šahovskih pogonov, večina jih teče na operacijskih sistemih Microsoft Windows ali pa so povsem odprtokodni. Navajamo seznam 40 najzmogljivejših brezplačnih šahovskih pogonov, ki ga je CCRL za partije tipa 40 potez v 40 minutah nazadnje izmeril 24. julija letos. Dodati velja, da ti ratingi Elo nimajo neposredne povezave z uradnim šahovskim ratinškim sistemom šahovske organizacije Fide ter rabijo le za okvirno primerjavo. Obenem pa velja izpostaviti, da so danes tudi brezplačno dostopni šahovski pogoni zelo zmogljivi in več kot kos (naj)boljšim šahistom. Še posebej zato, ker se strojne zmogljivosti računalnikov hitro povečujejo, skupaj z njimi pa tudi zmogljivosti kalkulacij šahovskih programov, ki tako zmorejo boljše analize in igrajo vse bolje.

Tabela

Šah na kalkulatorju

To, da je danes moč igrati šah na vrsti digitalnih naprav, predvsem prenosnih računalnikih, dlančnikih in mobilnih telefonih, ni nobena posebnost. Vsekakor pa v kategorijo "zanimivost" sodi igranje šaha na znanstvenih kalkulatorjih. Skupina šestih zanesenjakov je namreč napisala šahovski pogon TI Chess, ki teče na kalkulatorjih znamke Texas Instruments. Več podrobnosti o delovanju in namestitvi programa najdete na temu posvečenem spletišču tict.ticalc.org/.

Se med predavanji na fakulteti dolgočasite? TI Chess pozna rešitev ...

Naj bo zaenkrat povzetek o računalniškem šahu zadosten, čas je, da pobliže spoznamo delovanje brezplačnih šahovskih programov. Zaradi njihove številčnosti (šahovskih pogonov je namreč nekaj sto) smo se osredotočili zgolj na bolj priljubljene različice, njihova predstavitev pa je urejena po abecednem vrstnem redu.

Arasan 11.5

Arasan je eden izmed aktualnih šahovskih programov, katerih razvoj še poteka. Program je na voljo za plaftorme Windows, Linux and Mac OS, avtor pa je zadnjo različico, 11.5, predstavil letos septembra, torej gre za svež program. Arasan je opremljen tako z uporabniškim vmesnikom Windows kot tudi z možnostjo uporabe pogona s konzolama WinBoard ali XBoard, brez težav pa deluje tudi z brezplačnim šahovskim grafičnim vmesnikom Arena in programi, združljivimi z UCI.

Za Arasana velja, da ima knjižico otvoritev s skoraj 200.000 potezami, zato je v začetku partije precej natančen. Opremljen je z vsemi osnovnimi funkcijami, ki jih povprečen uporabnik pričakuje od njega, torej poleg samega igranja šaha omogoča še ogled partij (v najbolj razširjenem zapisu .pgn) in nekaj dobrot, kot so manjše možnosti nastavljanja njegovih zmogljivosti (omejitev časa za razmišljanje in količine uporabljanega pomnilnika). Med posrečenimi dodatki velja omeniti namig naslednje poteze, kot jo vidi računalnik. Kar zadeva zmogljivosti programa, lahko zapišemo, da so precej visoke in tako je Arasan, kar, mimogrede, v tamilščini pomeni "kralj", trd oreh za šahovske mojstre. Zanje bo v prihodnje soočenje z Arasanom še večji zalogaj, saj avtor kot glavno razvojno stopnjo navaja vpeljavo boljše podpore za izkoriščanje večjedrnih procesorjev.

Arasan 11.5

Kje: www.arasanchess.org

Za: Na voljo v različicah za vse pomembnejše platforme, razmeroma zmogljiv.

Proti: Preprost 2D vmesnik z malo možnostmi.

Chenard

Chenard je še eden izmed brezplačnih šahovskih programov "garažistov". Ker je v celoti napisan v C++, je njegovo kodo moč prenesti in pognati na praktično vsakem operacijskem sistemu, avtor pa na spletni strani ponuja že sestavljeno različico za Microsoft Windows z docela plebejskim uporabniškim vmesnikom (tega sicer šahovskim programom ne bi smeli šteti za slabo, saj je v praksi vse te uporabniške vmesnike, bolje rečeno, šahovnice, moč zamenjati s privlačnejšimi).

V program Chenard je že vgrajenih nekaj otvoritev (uradnega podatka o njih ni), ker pa je zanj na voljo tudi paket končnic, se program v njih prav tako dobro znajde. Preizkusili smo ga tudi brez tega dodatka in lahko zapišemo, da ima v tem primeru šahovski algoritem pri omejenem času za razmišljanje kar malce težav in kaj lahko se zgodi, da ustvarjeno prednost v končnici zapravi. Če se še za trenutek povrnemo k otvoritvam, lahko zapišemo zanimivo lastnost programa, ki je samodejno učljiv. Da, prav ste prebrali. Program se samodejno uči novih otvoritev, zato čez čas prvih 15 potez odigra vse hitreje in natančneje.

Avtor za program ponuja tudi dodatek v obliki zvočnih datotek, s katerimi nam program lahko govori poteze, ki jih je odigral.

Chenard

Kje: www.cosinekitty.com/chenard/

Za: Samodejno učenje otvoritev, nabor šahovskih končnic.

Proti: "Plebejski" vmesnik, povprečno zmogljiv.

Crafty 23.0

Crafty je še eden izmed šahovskih pogonov z bogato zgodovino, kar nakazuje že številka različice programa. Njegov avtor, dr. Robert Hyatt, se namreč lahko pohvali z obilo izkušnjami, saj je prav njegov program Cray Blitz kar sedem let zapored kraljeval v svetovnem vrhu šahovskih programov (med leti 1983 in 1989). Avtor se je nato odločil svoje znanje ponuditi svetu in nastal je pogon Crafty, ki se tudi odlikuje z veliko šahovsko močjo (glej primerjalno tabelo zmogljivosti). Za Crafty velja, da je stalno v razvoju, na poti je tudi že različica 23.1, ki bo po pričakovanjih zmogljivosti na lestvici CCRL dvignila še za nekaj deset točk ELO proti vrhu.

Kot veliko najboljših, tudi Crafty teče na platformah Linux, Macintosh ter Windows, najnaprednejše uporabnike pa razveseljuje tudi to, da je pogon na voljo tudi v 64-bitni različici, ki je ob ustrezni strojni opremi še za odtenek zmogljivejša od 32-bitne, ob uporabi vse bolj številčnih knjižic otvoritev in končnic pa se bo razlika le še večala, kakopak v prid 64-bitnih pogonov. Avtor s pomočniki večine podrobnosti o programu sicer ne razkriva, jasno pa je, da gre za enega najzmogljivejših primerkov na svetu, saj zna na kolena spraviti tudi najboljše šahiste, še posebej, če aplikacija teče na dvo- ali večjedrnem procesorju.

Crafty 23.0

Za: Zelo zmogljiv, 64-bitna različica.

Proti: Brez lastnega grafičnega vmesnika.

Kje: www.craftychess.com.

Delfi 5.4

Delfi je šahovski pogon italijanskega avtorja, ki velja za enega najprimernejših za učenje šaha. Avtor je namreč vanj vgradil preprost mehanizem nastavljanja moči računala, ki se podobno kot rating točke igralca meri v točkah Elo, nastavljiv pa je na intervalu med 1000 in 2600 točk Elo, kar pomeni, da si bo vsak šahist zlahka izbral ustrezno stopnjo moči računalnika. Program podpira eno- in dvojedrne procesorje, zato je v navezi s slednjimi tudi precej zmogljiv.

Pogrešali smo lasten uporabniški vmesnik (za preizkus smo uporabili brezplačno digitalno šahovnico Arena), še posebej zato, ker je programer sicer znan po zanimivem pristopu 2.5D. Na svojem spletišču namreč ponuja tudi pravcati program za urjenje šahistov (delfi Training 2.5D), ki sicer stane 20 evrov, odlikuje pa se z že omenjenim dvainpoldimenzionalnim prikazom slike na računalniškem monitorju. Kot ugotavlja avtor, ima precej šahistov težave pri prehodu iz 2D-diagramov nazaj na pravo šahovnico, 3D pogledi pa vsem ne pomagajo, temveč nekatere igralce celo zmedejo. Kompromis, torej nekakšen 2.5D, je, sodeč po videnem, ena boljših novotarij in prav zanimivo bo videti, kako hitro bo dobila posnemovalce.

Računalniški program Delfi trainer stavi na 2,5-dimenzionalni prikaz slike pri svojem učenju. Večina uporabnikov je nad takšno postavitvijo, ki je zelo blizu realni sliki šahovnice, navdušena. Med njimi smo tudi mi.

Delfi 5.4

Kje: www.msbsoftware.it/delfi

Za: Preprosto nastavljanje moči digitalnega nasprotnika.

Proti: Brez lastnega grafičnega vmesnika, čeprav ima avtor z 2,5D prikazom "asa v rokavu".

Fritz 5.32

Fritz velja za enega najbolj razširjenih profesionalnih šahovskih programov, sredi oktobra je namreč dočakal že svojo 12 inačico. Fritz je že dlje časa plačljiv program, pa vendar se starejšo različico 5.32 dobi tudi brezplačno.

Čeprav Fritz 5.32 ni več rosno mlad, saj sega v daljno leto 1998, je še vedno opremljen s precej zmogljivim šahovskim pogonom, ki je tedaj veljal za enega najboljših. In ker šahovsko znanje ne napreduje s svetlobno hitrostjo, lahko še danes odlično opravlja svoje delo in povprečnemu šahistu ponudi obilo zadovoljstva ob igranju iger, analizi partij, študiju otvoritev ... Ena boljših lastnosti Fritza je tudi možnost ustvarjanja velikih zbirk partij in listanja po njih; zbirke so lahko shranjene v formatih zapisa .ogn ali .cbv.

Različica, ki je na voljo na spodnji povezavi, je opremljena z namestitvijo v nemščini, a je nato v uporabniškem vmesniku na voljo več svetovnih jezikov. Ker šah velja za precej univerzalno igro, z namestitvijo in upravljanjem programa ne bi smeli imeti večjih težav.

Fritz 5.32

Kje: www.top-5000.nl/dl.htm?file=dl/fritz532.zip

Za: Pravi Fritz, čeprav v letih.

Proti: Veliko funkcij, ki bodo več kot zadovoljile povprečnega šahista.

Hiarcs 1.0

Ime Hiarcs že velja za legendo v svetu računalniškega šaha, saj so ti programi na voljo že dobrih 20 let. Prav Hiarcs 1.0 je računalniški program, ki je leta 1991 osvojil svetovno amatersko prvenstvo v računalniškem šahu, leto kasneje pa še računalniško šahovsko olimpiado. V začetku oktobra se je tako podjetje Applied Computer Concepts Ltd., ki si lasti pravice nad programom, odločilo, da ga ponudi v brezplačen prenos iz spleta. Na voljo je različica DOS/Windows iz leta 1992, ki pa v našem testnem 64-bitnem okolju seveda ni delovala.

Če se vam doma valja še kako starejše računalo, lahko zdaj skoraj polnoletnemu nekdanjemu svetovnemu prvaku pokažete, kaj znate.

Hiarcs 1.0

Kje: www.hiarcs.com/freechess.htm.

Za: Legenda.

Proti: Zelo star, za DOS in starejše sisteme Windows.

Naum 2.2

Naum je šahovski pogon avtorja s srbskimi koreninami in kanadskim potnim listom. Pogled v turnirsko preteklost programa daje jasno vedeti, da z njim ni šale, saj sodi v samo elito šahovskih pogonov. Zato ne čudi, da je avtor šel po poti, ki je očitno tipična za te programe - ko se soočijo z uspehom, postanejo komercialni, plačljivi, če želite. K sreči pa tudi Naum konkurente posnema po še eni praksi, ki pravi, da starejše različice ostanejo prosto dostopne. Tako je tudi v tem primeru, kjer velja zapisati, da je Naum 2.2 zadnja brezplačna različica, ki razvojno sodi v leto 2007, zadnja plačljiva različica pa je Naum 4.0.

Toda za povprečenega šahista bo tudi Naum 2.2 vse prej kot lahek nasprotnik, saj njegova bera računalniških Elo točk kotira visoko na področju velemojstrov. Sicer je Naum, ki nima lastnega grafičnega vmesnika, namenjen boljšim šahistom, saj ne omogoča večje prilagodljivosti svoje moči navzdol, čeprav ga lahko z vmesniki, kakršen je Arena, vseeno omejimo (in sicer tako, da mu omejimo razpoložljivi čas za razmišljanje med 1 in 100 odstotki). Orientiranost na zmogljivosti se kaže tudi v prisotnosti 64-bitne različice, avtor pa navaja, da je brezplačni pogon okoli 80 do 120 točk Elo šibkejši od plačljive različice (polna velja 60 evrov), a to v svetu povprečnih šahistov ne igra bistvene vloge.

Naum 2.2

Kje: naumchess.brinkster.net

Za: Zmogljivosti, 64-bitna različica.

Proti: Brez lastnega grafičnega vmesnika.

Rebel Decade 3.0

Uporabniki z zelo staro strojno opremo se bodo razveselili programa Rebel Decade 3.0. Pravzaprav gre za pravega Rebel 10 (osnova iz leta 2000) v drugi preobleki, ki po trditvah avtorjev na procesorju Pentium 333 zmore igrati na ravni šahista z 2500 Elo točkami. In to le vsak petek, saj je sicer brezplačna različica, ki deluje le v okoljih do različice Windows XP, omejena na 2300 Elo točk.

Čeprav gre za daleč najmanj zmogljiv (delujoč) program na tokratnem preizkusu, pa moramo zapisati, da bo nezahtevne šahiste zlahka zadovoljil, saj premore podatke o 4500 (vele)mojstrskih partijah, polno otvoritveno knjižico programa Rebel 10 ter malo enciklopedijo šaha z 200.000 pozicijami. Rebel Decade 3.0 deluje s procesorji od generacije 386 naprej (!), za delovanje pa zahteva vsaj 8 MB pomnilnika ter 10 MB prostora na disku - skratka vrednosti, ki se nam danes zdijo smešne.

Rebel Decade 3.0

Kje: www.rebel.nl

Za: Deluje na zelo šibki strojni opremi.

Proti: Tehnično in grafično zastarel.

Rybka 2.2n2

O programu, ki je zadnja tri leta svetovni šahovski prvak med sebi enakimi, je težko zapisati kaj drugega kot hvalo. Pravzaprav moramo avtorje še bolj pohvaliti, da so kot brezplačno dosegljiv šahovski pogon pustili različico Rybka 2.2, čeprav bi se zlahka odločili za kakšno starejšo. Najnovejša Rybka, tista plačljiva, namreč nosi oznako 3.

Dejstvo, da zna Rybka izkoriščati več procesorskih jeder in da je na voljo tudi v 64-bitni različici, je bržkone odveč poudarjati. Je pa že naše laično opažanje hitro prepoznalo, kaj ima pred seboj. Rybka je bila namreč edini šahovski pogon na našem preizkusu, ki je že po nekaj sekundah naš sistem prepričal v to, da se je začel ventilator na procesorju, vgrajenem v testni računalnik, vrteti z višjimi obrati (samodejna regulacija); to je pomenilo, da procesor dobesedno daje vse od sebe. Partiji in poziciji primerno smo lahko v vmesniku Arena opazovali tudi padanje količine prostega pomnilnika, saj je Rybka več sto megabajtov agresivno vzela zase (drugi se tipično zadovoljijo z 10-150 MB).

Rybka bo všeč najzahtevnejšim šahistom, posebej dobra pa je tudi na področju globokih analiz pozicijske igre, pri katerih bo igralec laže prepoznal morebitne napake, ki jih je delal v turnirski partiji.

Rybka 2.2n2

Kje: www.rybkachess.com

Za: Izredno zmogljiv pogon.

Proti: Nič.

ThinkerBoard 1.2a

Program ThinkerBoard je sožitje izredno zmogljivega (glej tabelo!) šahovskega pogona Thinker 5.4c in grafičnega vmesnika. Je eden najbolj iznajdljivih, ko gre za vprašanje izrabe več procesorjev oziroma procesorskih jeder.

Žal je avtor z izdelavo grafičnega vmesnika za svoj program po našem mnenju predvsem tratil čas, saj je ta naravnost grd in neuporaben, čeprav sila preprost. Vsem, ki bi radi okusili pravo moč pogona Thinker 5.4c, zato svetujemo, naj posežejo po katerem izmed "univerzalnih" grafičnih vmesnikov, ki bodo bistveno preglednejši in bodo tudi zmogli izkoristiti vse, kar omenjeni pogon ponuja.

ThinkerBoard 1.2a

Kje: www.geocities.com/thechessthinker

Za: Izredno zmogljiv šahovski pogon.

Proti: Skrajno neuporaben uporabniški vmesnik.

Trace 1.37a

Šahovski program Trace je svojo pot začel pred dobrimi sedmimi leti, do danes pa je prilezel do različice 1.37. Po zmogljivostih dosega okoli 2500 Elo točk na lestvici CCRL, kar je za tako preprost program(ček) precej impresivno. Kot opozarja že avtor, je program, ki se za podobo šahovnice poslužuje vmesnika WinBoard, zelo dober taktik, njegova šibka točka pa je pozicijska igra (kar je sprva (beri: pred desetletji)) veljalo kot osnovno pravilo pri spopadih človek-računalnik). Ta informacija ni nujno slaba, saj lahko igralca motivira k bolj pozicijski igri proti računalniškemu nasprotniku, kar je tudi zgodovinsko najbolj uspešna metoda igranja proti strojem.

Ker je tudi Trace moč opremiti s knjižico končnic Nalimova, bo te odigral skoraj perfektno, zato se velja do njih prebiti vsaj z malenkostno prednostjo, če želi igralec računati na uspeh. Pri privzetem vmesniku smo pogrešali še preprosto moč nastavljanja zmogljivosti programa, pa tudi sicer je vmesnik zelo preprost in premore zgolj osnovne funkcije. Kljub temu program omogoča poganjanje dveh šahovskih pogonov hkrati (ter igro drugega proti drugemu).

Trace 1.37a

Kje: www.members.optusnet.com.au/~john.boyd/

Za: Preprost.

Proti: Preveč preprost.

Zappa 1.1

Tako kot številni šahovski pogoni je tudi Zappa po osvojitvi naslova najboljšega na svetu (leta 2005) postal tržno zanimiv. Pod svoje okrilje ga je vzel sam ChessBase in ga danes, v krepko izboljšani in "odebeljeni" različici, prodaja pod imenom Zap!Chess. A ker so predmet tokratne obravnave brezplačni šahovski programi, smo preizkusili različico Zappa 1.1, ki je na voljo tako za Linux kot tudi Windows okolja, seveda pa boste vsi, ki nočete imeti opravka s konzolo, potrebovali ustrezen grafični vmesnik. Šahovski pogon Zappa velja pohvaliti tudi za razpoložljivost v 32- in 64-bitni različici, kar priča o resnosti projekta.

V turnirski praksi je Zappa požel samo spoštovanje, kot bi si ga vrhunski športniki le želeli. Dosegel je 67 zmag, 37 remijev in 11 porazov, opozoriti pa velja, da mu ga je vedno (!) uspelo premagati le programu Rybka in nikomur drugemu. S 74,3-odstotno uspešnostjo je Zappa, kot že rečeno, postal svetovni prvak ter osvojil dva turnirja, to pa je avtorjem prineslo več kot 10.000 dolarjev nagrad. O moči pogona, ki zna izkoristiti do 512 procesorskih jeder, je zato odveč razglabljati - če sodite med najzahtevnejše šahovske mojstre, lahko njegovo moč brezplačno preizkusite.

Zappa 1.1

Kje: netfiles.uiuc.edu/acozzie2/www/zappa

Za: Izredno zmogljiv pogon.

Proti: Nič.

Za konec

Dejstvo je, da je mogoče danes v šahovskem svetu prav lepo preživeti tudi z brezplačnimi šahovskimi programi in to ne glede na to, ali gre za povprečnega šahista ali pravega mojstra. Igranje šaha proti računalniku, ogled iger velemojstrov z najpomembnejših turnirjev, analize pozicije, učenje otvoritev, igranje prek interneta - vse to je danes moč početi z brezplačnimi rešitvami. Kaj torej sploh ostane "velikim"? Če smo pošteni, plačljive rešitve vodijo predvsem na treh področjih - imajo lepše/boljše uporabniške vmesnike, so močnejše pri analizah in bolje podprte s strani ponudnika/izdelovalca. Je pa hkrati tudi res, da so plačljivi šahovski programi danes razmeroma dostopni, saj se njihove cene gibljejo med 20 in 60 evri, to pa se zdijo precej ugodni zneski. A več o njih kdaj drugič. Do takrat pa le tale misel: "Brezplačno je najboljše."

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki