Naprave, nekoč rezervirane za vojsko, danes pod krinko varnosti tiho vstopajo v civilno sfero. Lovilci IMSI, naprave za prestrezanje mobilnih povezav, so postali simbol prikritega tehničnega nadzora — učinkoviti, nevidni in pogosto pravno neurejeni. Njihova uporaba odpira vprašanja o ravnotežju med varnostjo in zasebnostjo ter spoštovanju temeljnih pravic.
V Veliki Britaniji so te dni še enkrat dokazali, da je pot v pekel tlakovana z dobrimi nameni. Kot eni prvih na svetu so namreč uvedli obvezno preverjanje starosti za vse britanske spletne uporabnike, s tem ukrepom pa naj bi pred »slabimi stvarmi« rešili otroke. Druge države pripravljajo podobne ukrepe, vprašanje pa je, ali bodo iz britanske izkušnje povzele prave zaključke.
Marku Zuckerbergu, direktorju podjetja Facebook (zdaj Meta), so leta 2016 gorela tla pod nogami. Po ameriških volitvah, na katerih je prvič zmagal Donald J. Trump, so se namreč po vsem svetu pojavile kritike vloge dezinformacij v predvolilni kampanji. Družabna omrežja s Facebookom na čelu so po ocenah analitikov in politikov odigrala eno glavnih vlog pri nenadzorovanem širjenju nepreverjenih trditev in laži po spletu.
Mark Zuckerberg je najavil, da se podjetje Meta po novem ne bo več ukvarjalo s preverjanjem dejstev v objavah uporabnikov Facebooka. Oziroma s cenzuro, kot temu pravijo nekateri …
Ko je urednik medija, ki ga ravnokar prebirate, hotel na Facebook omrežju objaviti kritičen članek o oglaševalskih omrežjih družabnega spleta, mu Facebook tega ni dovolil. »Odstranili smo tvojo objavo!« mu je javil vmesnik. »Videti je, da si poskušal/-a dobiti všečke, sledilce, delitve ali oglede videov na nepošten način!«
Digitalna aleksandrijska knjižnica oziroma projekt Arhiv interneta (Internet Archive) je na sodišču izgubila sodno bitko z založniško industrijo. Knjižničarji, zgodovinarji in digitalni aktivisti opozarjajo, da bo to nepopravljivo 'pokvarilo' internet.
»Zasebnost je vprašanje življenja in smrti«
Na Unescovem globalnem forumu o etiki v umetni inteligenci, ki se je v začetku februarja odvil v Sloveniji, smo lahko prisluhnili več govorkam in govorcem z vsega sveta, ki so problematizirali hitro širjenje uporabe strojnega učenja, algoritmov in umetne inteligence v praktično vseh sferah (zahodnega) družbenega življenja ter hkrati opozarjali, da gre pri umetni inteligenci za dejstvo, s katerim se bomo hočeš nočeš morali sprijazniti in se čim prej privaditi nanj.
Tovarna Revoz v Novem mestu je leta 2017 ustavila svoje stroje. Vzrok ni bila stavka v tovarni oziroma tehnična napaka, temveč napad z izsiljevalskim virusom, ki je ohromil proizvodnjo.
O fenomenu digitalne suverenosti se je izredno težko pogovarjati, čeprav o njem govorijo vsi. Manko političnega konsenza o tem pojmu ter hkratna priljubljenost njegovega vpletanja v državne in mednarodne politike razvoja informacijske družbe pa odpirata vedno večje probleme.
