Čeprav dandanes v svetu naredimo bistveno več fotografij kot kadarkoli v zgodovini človeštva, se je del fotografije, predvsem amaterski in profesionalni, vrnil 30 let v preteklost. To se na prvi pogled sliši kot recept za katastrofo, a večina fotografskih podjetij lepo živi naprej. Sicer v krepko manjšem obsegu kot pred dobrim desetletjem, a vsi veliki so še vedno tu. Canon, Nikon, Sony, Fujifilm, OM System (Olympus) in Pentax.
Kar se je včasih zdelo nemogoče, nekoliko pozneje pa zgolj zelo težavno s tisoči urami potrebnega dela, postaja z umetno inteligenco enostavnejše. Igralci, ki so preminili pred leti ali celo desetletji, se lahko vrnejo na male zaslone. To omogoča tako dokončanje filmov, ki jih preseka nenadna smrt, kakor tudi nove vloge za igralce iz nekih povsem drugih časov.
Ko se je pojavil internet, smo pričakovali mnogo. Bil je prvi sistem v zgodovini, ki je s sorazmerno nizkimi stroški omogočil stik s celotnim svetom brez posrednikov. Številne optimistične napovedi so se sesule v prah, a nekaj skupnostnih in odprtih projektov je danes močnejših kot kadarkoli. Dokazujejo, da se lahko človeštvo poveže v projektih, ki sledijo zgodnjim idealom in iz množic izvlečejo najbolj pozitivne lastnosti.
Internet je v svojem tehnološkem bistvu otrok hladne vojne. Takrat so se Američani resno spraševali, kako bodo komunicirali v primeru uničenja telefonskega omrežja z jedrskim orožjem. Sistem komunikacije, ki poteka prek interneta, poenostavljeno temelji na podatkovnih protokolih, na internet priklopljenih računalnikih z edinstvenimi imeni/naslovi in s sistemom ponudnikov vsebin, do katerih ti računalniki dostopajo.
V današnji programski opremi mrgoli lukenj, ki jih proizvajalci bolj ali manj uspešno krpajo. A dokler tega ne storijo – in ne morejo, dokler za luknjo sploh ne vedo –, so ranljivosti lahko vredne tudi milijone. Trg prekupčevanja z varnostnimi ranljivostmi in orodji za njihovo izrabo je od romantičnih začetkov v zadnjem desetletju zrasel v velik posel, v katerem za zaveso sodelujejo akterjih najrazličnejših namenov. Skupni jezik pa so debele denarnice.
Zgodb o težavah s poceni brizgalnimi tiskalniki ne manjka. Packe pri tisku, nenadne odpovedi, mehanske težave, mašenje šob in glav ter pregovorno drage kartuše strašijo vsakega kupca brizgalnih tiskalnikov. Cene tiska so res astronomske, a zarot za tem ni, ker niso potrebne. Že brez njih proizvajalci zaslužijo dovolj.
Microsoft pospešeno pripravlja naslednjo veliko posodobitev za Windows 11 z različnimi izboljšavami, med katerimi je najobetavnejši pomočnik z umetno inteligenco Copilot. Naslednja različica bo morda že – 12.
Kot vsakega projekta se je mogoče tudi digitalizacije lotiti napačno in v nasprotju z uveljavljenimi smernicami, kar ni le nenavadno, temveč tudi neučinkovito in za vse vpletene drago. Tak primer je letošnje poročanje podatkov o porabi energentov agenciji Spirit, ki je zagotovo informacijski fiasko leta.
Tokrat na seznam izjemnih programov, ki so razviti izključno za Applov operacijski sistem za računalnike Mac, dodajamo nekaj naprednih rešitev.
Ko se število informacij, zahtev, naročil, nalog v vsakdanjem življenju začne hitro kopičiti, zlahka začenjamo pozabljati. Pozabljamo podrobnosti s sestankov, naloge, nenazadnje morda celo izdelke, ki jih moramo prinesti iz trgovine. Elektronske beležnice in programi za upravljanje nalog so lahko zato neprecenljivi pripomočki, če le premoremo dovolj volje in discipline, da jih dosledno uporabljamo.
Večina programske opreme, ki jo uporabniki nameščamo in uporabljamo, je na voljo za obe največji namizni platformi – Microsoftove Windows in Applov macOS. A uporabniki računalnikov Mac prisegamo tudi na nekatere programe, ki so razviti izključno za Applovo platformo.
Od avgustovskih poplav je minilo ravno toliko časa, da smo lahko pogledali nekaj statistike. Medtem ko je zunaj drla voda, so ljudje množično drli na splet. Med poplavami je internetni promet v celotni državi močno porasel, ljudje so spremljali novice, klicali znance in pošiljali sporočila. Internetna infrastruktura je naravno katastrofo in povečan promet prestala z odliko.
Kot smo zapisali v prvih prispevkih serije za novince v svetu računalnikov Mac, je operacijski sistem macOS zasnovan na osnovi operacijskega sistema (BSD) Unix. To cenijo razvijalci in številni drugi uporabniki, saj jih raznovrstna orodja, ki jih poganjajo v ukazni vrstici, naredijo učinkovitejše.
Prenosni projektor, videokonferenčni sistem, večpredstavni predvajalnik s podporo za posnetke 4K in računalnik, vse v enem. Za ceno, ki je lahko celo nižja od navadnih projektorjev. Sliši se obetavno, toda izdelek (še) ne izpopolnjuje vseh obljub, ki jih avtorji navajajo v kampanji na pospeševalniku Indiegogo.
Zvok večine sodobnih TV-sprejemnikov je večinoma, no, objektivno zanič. Vzrokov za nastalo stvarnost je več, a zadnje čase je med rešitvami nekaj elektronike, ki dozdajšnja pričakovanja in kompromise obrača na glavo.
Netflix po svetu uspešno uvaja prepoved deljenja gesel, medtem ko druge pretočne storitve dražijo svoje usluge. Večerna filmska in televizijska zabava tako postaja iz dneva v dan dražja. Na srečo imamo doma računalnik z operacijskim sistemom Windows, ki nam z ustrezno programsko opremo hitro priskoči na pomoč.
Podobno kot pri električnih avtomobilih so akumulatorji tudi pri električnih kolesih poglaviten del celote. Tako po prostornini, teži, predvsem pa ceni. Kot vsi akumulatorji so podvrženi obrabi in prej ali slej se vsakdo sreča z naslednjo dilemo: zamenjati baterijo, se odločiti za obnovo ali celo prodati kolo in kupiti novo. Dobro je poznati dobre in slabe plati teh možnosti že kar ob nakupu kolesa.
Zakaj bi se ob poplavi računalniških aplikacij za boljši videz in dobro kondicijo vozili v športne centre in plačevali drage osebne trenerje, ko pa nam lahko računalnik na prikazovalniku pametnega telefona ali na velikem platnu prek digitalnega projektorja pričara športne sotrpine, med katerimi so tudi zagrizeni konkurenti ...
Sta res dovolj samo nosilec za pritrditev na kolo in ustrezna aplikacija? Katera tipala podpirajo kolesarske aplikacije? In ne, Strava in Komoot nista vse, kar obstaja.
Športniki in rekreativci danes pri svojih aktivnostih vse pogosteje uporabljajo mobilne aplikacije. Pomoč sega lahko od tako preprostih zadev, kot je štetje korakov, do najzahtevnejših, kot sta načrtovanje treningov in podrobnejša analiza učinkovitosti vadbe. Če k temu dodamo še programe za pomoč pri prehrani, virtualno vadbo in programe za predstavitev ter deljenje dosežkov, programska oprema pokrije praktično vse vidike športne aktivnosti. Dobro pa je vedeti, kaj je na voljo in kje posamezna rešitev najbolj blesti.
Priznajmo, v resnici smo računalniški obsedenci. Prav, gibanje v naravi, šport, rekreacija, celo adrenalin, tudi to nam gre, vendar brez računalnikov težko. Tiste v samih kolesih smo že obdelali, oglejmo si še tiste »prave«.
Kljub številnim zanimivim novostim tujih proizvajalcev je morda letošnjo pomlad najzanimivejša novica, da je podjetje Elan, slovenski proizvajalec, nekoč in zdaj ponovno poznan tudi po svojih kolesih, napovedal svoj vstop na področje električnih koles, natančneje športnih gorskih električnih koles. S tem dopolnjuje svojo obstoječo ponudbo klasičnih gorskih in treking koles, ki skupno šteje 14 različnih modelov.
Tisti, ki se jim zdijo električna kolesa prenaporna, premalo adrenalinska ali preprosto prepočasna, lahko vselej posežejo po električnem dvokolesniku, ki ne zahteva pedaliranja. Razpon možnosti je neverjetno velik, od S-Pedelecov do pravih motociklov, ki pa jih poganja elektrika.
Električnih koles je v našem okolju čedalje več, njihova povprečna vrednost pa je tudi vse višja. Prav zato so v zadnjih letih postala izredno mamljiva vaba za tatove, saj je kolo (električno ali navadno) razmeroma enostavno ukrasti, kasneje pa ga je zelo težko izslediti. Kaj pravzaprav lahko naredimo, da bi preprečili krajo, in ali je smotrno električna kolesa celo zavarovati?
Kaj zmore doma izdelan kolesarski računalnik? Katere merilnike lahko vanj vgradimo? Je lahko zmogljivejši od cenejših komercialnih izdelkov? Lahko kolesarski računalnik izdelamo tudi na osnovi odprtokodne ročne ure? Lahko za prikaz podatkov uporabimo pametni telefon?
Podobno kot na številnih drugih področjih se digitalizacija pospešeno dogaja tudi na področju koles in kolesarjenja. To še posebej velja za električna kolesa, kjer sodobna elektronika in programska oprema ponujata povsem novo uporabniško izkušnjo, ne samo električne asistence pri premagovanju vzponov in razdalj. Računalniki pomagajo pri vožnji, boljšem treningu, navigaciji, zagotavljanju varnosti in varovanju premoženja.
Električna kolesa niso le … kolesa. Počasi postajajo računalniki na kolesih, zaradi česar smo jih tudi opazili in jim posvetili tokratno posebno poletno številko. Če imajo navadna kolesa le dve kolesi, okvir, amortizerje in menjalnik, imajo električna še kaj več. Tudi na strojni oziroma mehanski ravni.
V tokratnem članku serije o prehodu na računalnike Mac smo zbrali nekaj nasvetov, s katerimi se boste v operacijskem sistemu lažje znašli, izkoristili njegove prednosti in se navadili njegovih posebnosti.
Algoritmi, ki skrbijo za moderiranje vsebin, prečešejo naše objave na družabnih omrežjih, odstranjuje neprimerne vsebine in odločajo, katere vsebine bodo dobile več pozornosti. Nedavna raziskava časopisa The Guardian je pokazala, da so spolno pristranski.
Internetne prevare so ena izmed nadlog, s katero se je verjetno srečal že vsak pogostejši uporabnik interneta, vede ali nevede. Do danes smo videli že veliko različnih in ni dvoma, da bomo v prihodnosti tudi nove.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
