Borlandov par
Dva najpomembnejša Borlandova izdelka sta pred kratkim izšla v novih, prelomnih različicah.
Dva najpomembnejša Borlandova izdelka sta pred kratkim izšla v novih, prelomnih različicah.
Microsoft je brez pompa objavil, da odpira novo spletišče, namenjeno spremljanju komunikacije med razvijalci. Spletišče, imenovano "Kanal 9" - navdih za ime je oznaka zvočnega kanala, ki ga številni letalski prevozniki uporabljajo za obveščanje potnikov o poteku leta - vsebuje priljubljena spletna komunikacijska orodja, kot so spletni dnevniki (blogs), forumi, zbirke znanja "wiki" in novice, opremljene z večpredstavnimi dodatki.
Po odmevnem sprejemu odprtega zapisa dokumentov v ameriški zvezni državi Massachussetts, so se razširile govorice, da zna Microsoft kljub vsemu vgraditi podporo omenjenemu zapisu tudi v svežo različico svoje Pisarne (Office 12). Ta namreč pozna svoje narečje XML, ki rabi kot privzeta oblika zapisa dokumentov. Narava označevalnega jezika, kot je XML, omogoča razmeroma preprosto prevajanje med oblikami zapisa, seveda pa Microsoft ne bi bil zvest sam sebi, če ne bi svojega zapisa XML "obogatil" še z različnimi dvojiško zapisanimi segmenti, ki naj bi omogočili popolno združljivost zapisane vsebine z vsemi zmožnostmi, ki jih ponujajo napredne funkcije Pisarne.
Xen ali, daljše, Xen virtual machine monitor je nastal kot del projekta XenoServers na angleški univerzi Cambridge. Pri projektu XenoServe je Xen osnovni gradnik za izgradnjo distribuiranega računskega omrežja. Je eden izmed delov tega projekta, ki so resnično zaživeli in dobili dobršen del podpore odprtokodne skupnosti, zelo pa ga podpira tudi bolj komercialna sfera.
Neznanska količina informacij v svetovnem spletu kar kliče po učinkovitejših metodah za spremljanje želenih vsebin in dostop do njih. Sodobni spletni iskalniki so kakor nalašč za iskanje informacij na zahtevo, vendar ne dajejo odgovora na to, kako ostati dobro obveščen o novih vsebinah na izbranih spletnih straneh. Kot najpomembnejši način dostopa do svežih novic in drugih ključnih informacij, pri katerem programi skrbijo za to, da imamo vselej na voljo najnovejše podatke, se vse bolj uveljavlja standard Really Simple Syndication (RSS).
V Monitorju se sicer z računalniškimi igrami ne ukvarjamo, a ker so že od vsega začetka tako rekoč neločljiv spremljevalec računalništva, dandanes pa pogosto celo eden izmed poglavitnih razlogov za nakup čedalje zmogljivejše računalniške opreme, se spodobi, da si ogledamo, kako se je vse skupaj začelo.
Iskanje učinkovite zaščite pred pirati ima včasih zelo nezaželene posledice. Tako je založba Sony BMG novembra postala tarča številnih kritik in celo tožb po tem, ko je priznala, da je (pomotoma?) na nekatere nove glasbene CDje, ki so zdaj že umaknjeni iz prodaje, posnela novo zaščito XCP, ki na osebni računalnik med drugim namesti tako imenovani "rootkit", priljubljen način zakrivanja, ki ga uporabljajo hekerji in pisci virusov. Le nekaj dni je bilo treba, pa so se razširili vsaj trije virusi, ki izkoriščajo ta Sonyjev spodrsljaj. Šlo je celo tako daleč, da so številna podjetja zaposlenim prepovedala na službenih računalnikih poslušati glasbo s plošč CD. Sony se je sicer javno opravičil, toda škoda bo velikanska, pa ne samo za tega založnika. Namesto da bi se prodaja glasbenih CDjev povečala, se bo zaradi tega najbrž kar precej zmanjšala.
Nedavno smo govorili o strukturiranju podatkov XML, tokrat pa si bomo pogledali, kako je mogoče take podatke hraniti v relacijski bazi podatkov. Osredotočili se bomo predvsem na dvoje - kako napravimo dokument XML, ki vsebuje podatke iz relacijske baze, in na kakšne načine lahko podatke iz dokumentov XML shranimo v bazo.
Saj ne, da bi novih in zanimivih programov ne bilo več, a ker že vrabčki čivkajo, da razvoj programske opreme čedalje bolj zaostaja za procesorji, diski in kar je še druge računalniške železnine, smo se odločili, da se ozremo v preteklost in si ogledamo, kako so nastali in se razvijali nekateri najpogosteje uporabljani programi. Začeli bomo z urejevalniki besedil, v naslednjih mesecih pa bodo prišli na vrsto še spletni brskalniki, elektronske preglednice, računalniške igre ...
Posledica širjenja trga, na katerem nastopa neki ponudnik, je vedno tudi stopnjevanje zahtev uporabnikov ponujenih izdelkov oz. storitev. Na trgu zbirk podatkov to pomeni vse večje zahteve po varnosti podatkov, enostavnem upravljanju in vzdrževanju, možnostih širjenja v skladu s potrebami naloge, ki jo zbirka opravlja, ipd. Tudi PostgreSQL se kot najnaprednejša odprtokodna zbirka podatkov sooča z vse večjim povpraševanjem po omenjenih odlikah in glede na ciljno skupino uporabnikov PostgreSQLa sta popolnoma legitimno na prvih mestih vprašanji replikacije in porazdelitve bremena.
Glede na odnos do jave in proste kode, ki ga je minula leta kazal Microsoft, sodi sveže napovedano sodelovanje med ponudnikom prostokodnega programskega strežnika za javo in največjim programskim podjetjem bolj v rubriko "Saj ni res, pa je...". In vendar je res. Microsoftov vodja za strategijo platformskih tehnologij, Bill Hilf, ki je bil še nedavno eden vidnejših mož v IBMu, odgovornih za Linux, je pojasnil prednosti, ki jih obe strani vidita v prihodnjem dolgoročnejšem načrtovanju. Programski strežnik JBoss naj bi se ob pomoči truda obeh podjetij veliko bolj znašel na podlagi strežniških Oken, in to naj bi dvignilo priljubljenost obeh.
Konec septembra je v portoroških hotelih Morje potekala že četrta mednarodna poslovna konferenca, posvečena uporabi Linuxa in odprte ter proste kode, tokrat pod novim imenom: IBLOC. Konferenco je zaznamovala mednarodna udeležba, žal pa tudi nekoliko manjše zanimanje, ki ga je nedvomno mogoče pripisati tudi hkratnemu odvijanju mednarodne konference OpenOffice.org, ki je potekala le lučaj stran, v Kopru.
Prišel je leta 2001 in postal stalnica številnim internetnim uporabnikom. Govorimo seveda o širokopasovni tehnologiji ADSL, ki je marsikomu omogočila stalno, hitro in ne predrago povezavo v internet.
V računalniški industriji ni vedno vse tako, kot je videti. Že velikokrat se je zgodilo, da so se uresničile govorice, ki so jih še malo prej osrednji akterji goreče zanikali. Glede na te izkušnje bo zanimivo spremljati dvoje "govoric", ki ju, pričakovano, za zdaj eksplicitno zanikajo. Microsoft je zavrnil možnost, da bi svojo pisarniško zbirko Office čez čas ponudil tudi za operacijski sistem Linux. Pa vendar dobro obveščeni trdijo, da je podjetje v zadnjih mesecih močno okrepilo ekipo, ki preučuje možnosti na področju odprtokodnih izdelkov, predvsem Linuxa. Druga "govorica" pa namiguje, da se Google pripravlja na izdelavo svojega orodja za delo z besedili, preglednicami in predstavitvami. Sergey Brin, soustanovitelj Googla, to, jasno, zanika, a s pridržkom, da bo Google poenostavil delo z dokumenti. Karkoli že to pomeni. Glede na donosnost trga pisarniških programov je seveda moč sklepati, da pri Googlu ne sedijo ravno križem rok.
V prvem delu tega prispevka, v prejšnji številki, smo preleteli ozadje gnezdenja Linuxa in opisali izbrano strojno opremo brez gibljivih delov ter eno od možnih programskih oprem za ta amaterski projekt. Mini distribucijo Linuxa LEAF/Bering smo opremili s primernimi gonilniki za izbrano strojno opremo. Pregledali smo sredstva za postavljanje gonilnikov in zaganjanje storitev ter delovanje iz RAM diska, ki je primerno za gnezdenje.
V zadnjem času je namestitev Linuxa v osebni računalnik postala prijazna in nezahtevna, nameščanje v prenosnik pa še vedno povzroča sive lase, neprespane noči in grizenje nohtov. Da bi bilo te samouničevalnosti čim manj, ponujamo nekaj nasvetov, kako izbrati prenosnik in ga kar najbolj obuditi v življenje.
Gentoo Linux je precej nenavadna zadevščina in nameščati Gentoo je nekaj takega, kot bi sestavljali svoj avtomobil, če ne kar izdelovali dele, ki bodo pozneje sestavljali naš avto. Kaj sploh je Gentoo? Daniel Robbins, oče Gentooja, ni bil zadovoljen s ponudbo GNU/Linuxa. Distribucije, ki so bile na voljo, so se mu zdele preveč zapletene, neprimerne, orodja, ki so bila na voljo, pa niso počela tega, kar si je želel. Tako sta se rodila Gentoo in portage, koncept in orodja za vzdrževanje, prevajanje in nadgradnjo paketov distribucije. Uporabniki BSD se bodo najbrž nasmehnili in pomislili na sistem ports, ki počne prav to.
Vstop Slovenije v EU ima seveda posledice tudi v računalniški industriji. Tako kot na drugih področjih, so nekatere za uporabnike ugodne, druge manj. Obetamo si lažji nakup izdelkov v poljubni državi članici EU, kar bo najbrž spodbudilo (vsaj na začetku) mrzlično iskanje, kje so cene najbolj ugodne (ne pa pozabiti na stroške prevoza ali poštnine), prav tako bo izbira širša. Številni izdelovalci, ki so Slovenijo doslej uvrščali preprosto v vzhodno Evropo, bodo morali spremeniti politiko in odpraviti "posebnosti", ki so jih zdaj upravičevali (in maskirali) s specifičnostjo in majhnostjo trga. Toda z vstopom se ponekod pojavljajo tudi namigi, da se bodo nekateri izdelki podražili. Najbolj banalni razlog bomo srečali pri politiki izdelkov z izvorom iz ZDA - če bodo proizvajalci sledili logiki EU, bodo ta hip preprosto dolarske cene zamenjali za evre, številka pa bo ostala ista. Najbrž ni težko izračunati, kaj to pomeni.
Microsoft je po mesecih javnega zatrjevanja, da bo projekt Longhorn naslednja velika različica okolja Windows, snedel besedo in priznal, da bodo bržkone še pred tem objavili vmesno različico, ki ji interno pravijo "XP Reloaded". Za zdaj še ni jasno, kaj naj bi "Shorthorn", kot so ga nekateri v šali poimenovali, vseboval in koliko bo odstopal od današnjega sistema Windows XP. Zagotovo bo vseboval vse dosedanje popravke (predvsem prihajajoči Service Pack 2), najbrž pa tudi nekatere povsem nove funkcionalnosti, predvsem s področja večpredstavnosti.
Odpiranje programov v splet je nadvse priljubljeno, žal pa spletni brskalniki niso bili nikoli namenjeni izvajanju resnih programov. Dokler ni prišel XUL.
V tej številki predstavljamo XUL, označevalni jezik za hitro izgradnjo uporabniških vmesnikov, s katerim je zgrajena zunanja podoba celotne palete izdelkov Mozille (brskalnik, e-pošta, koledar, klepet...). V želji, da bi XUL približali širši množici razvijalcev, je Mozilla Foundation razgrnila načrte za prihodnost. Najzanimivejši del predlogov je izdelava razvojnega orodja, dodatka za priljubljeni Eclipse, ki bi omogočal hitrejšo izgradnjo vmesnikov XUL. Mozilla se želi prikupiti razvijalcem še z razširjeno podporo programskim jezikom. Poglavitni programski jezik je še vedno javascript, ki ga želijo nadgraditi v veliko zmogljivejši javascript 2, svoj dan pa bodo dočakali tudi programerji v pythonu in pozneje tudi v perlu. Zaradi navezave na Eclipse in tradicionalnega sodelovanja s Sunom si marsikdo obeta tudi izboljšano podporo programiranju Mozille in gradnikov novih programov zanjo v javi, kar bi izvrstno sovpadalo z neodvisnostjo od podlage, ki jo sicer že ponuja XUL. Žal čvrstejše zavezanosti javi zaenkrat iz uradnih sporočil ni zaznati. Vsekakor bo več podatkov na voljo na posebnem spletišču za razvijalce, developers.mozilla.org, ki ga pripravljajo.
Zamisel je preprosta, naloga pa težka. Kako približati Linux uporabnikom, ki so doslej videli le Microsoftov svet? Kako zagotoviti ohranitev vložka v znanje, potrebno za uporabo računalnika (v Windows)? Kako zagotoviti združljivost, po možnosti celo s programi za Windows? Xandros Dekstop 2.0 je doslej morda najbliže temu, da pokaže pot do zastavljenih ciljev.
Usmerjevalnik, ki je v zadnjih letih postal standardni del postavitev računalniških omrežij, je mogoče izdelati tudi lastnoročno - iz razmeroma preprostih sestavnih delov. Kar je najslajše, tak usmerjevalnik je lahko nadpovprečno zmogljiv. Medtem ko so komercialni usmerjevalniki procesno bistveno "podhranjeni" (med 2 in 4 Mb/s), bo naš izdelek - namenjen uporabi v manjšem krajevnem omrežju, na primer doma ali v manjšem podjetju, za varno širokopasovno povezavo v internet, na primer prek kabelskega modema ali modema ADSL - vsaj desetkrat zmogljivejši in bo kos tudi povezavam na 100 Mb/s ethernetu.
Ni kaj, čas hitro teče. Debelo bi se zlagal, če bi uporabil prežvečeni kliše in zapisal, da se mi zdi, kakor bi bilo včeraj, vsekakor pa nimam občutka, da je minilo že leto dni, odkar sem v svoj domači računalnik prvič vtaknil namestitveno ploščo z Linuxom. Prav tako bi se debelo zlagal, če bi rekel, da sem v tem letu spoznal Linux do obisti ali celo postal mojster.
Projekt Mozilla.org je ob predstavitvi različice brskalnika 1.0 pred poldrugim letom požel številne pohvale, predvsem glede namestitve. K njegovi večji prepoznavnosti v Sloveniji je pripomogla lokalizacija, Mozilla pa je postala pomembna tudi v okolju Windows, ne le v Linuxu. A kmalu po prvih pohvalah so prišle tudi prve kritike, ki so letele predvsem na počasnost delovanja programov. To je vzpodbudilo del razvijalcev k pripravi nove, hitrejše različice brskalnika pod razvojnim imenom Phoenix. Ti razvijalci so Mozillo (in Internet Explorer) označili za t. i. bloatware, kar bi lahko razložili kot s preveč funkcijami napihnjeno programsko opremo, njihovo delo pa se zdaj že približuje različici 1.0.
TV Piko si lahko ogledate v živo na Siolovi spletni strani Vizija, s prenosnim telefonom na dverih Planet, pa tudi na njihovi domači spletni strani. Tu boste našli tudi arhiv oddaj, čeprav vsaj zaenkrat ni prav uporaben, saj je v njem vsega skupaj pol ducata oddaj. Tudi drugače je Pikina spletna stran skromno opremljena, saj razen skromnih opisov oddaj nismo našli nič uporabnega, še celo sporeda ne, kljub gumbu, ki ga obljublja.
Širokopasovni internetni priključki tudi v naših domovih niso več nobena redkost, zato postaja čedalje bolj zanimiv spletni prenos televizijskih oddaj. Ogledali smo si, kako je s spletnotelevizijsko ponudbo pri nas, pokukali pa smo seveda tudi v bolj oddaljena morja spletnega oceana.
Vse kaže, da se nam v prihodnjih letih obeta še hujša vojna med izdelovalci osebnih računalnikov, čeprav so nekateri še nedavno govorili, da pozornost ne velja več temu področju, češ da tu ni več denarja. Medtem ko Dell še naprej četrtletje za četrtletjem dosega rekordne rezultate, je HP pod novim vodstvom močno spremenil načrte. Ko je že kazalo, da bo oddelek za osebne računalnike morda celo naprodaj, so spremenili strategijo in v zadnjih mesecih spet dosegajo lepe rezultate. Najagresivnejši ta hip pa je tretji po velikosti, kitajski Lenovo, ki se je okrepil z nakupom nekdanjega oddelka družbe IBM. Lenovo je nedavno jasno povedal, da namerava najpozneje v naslednjih petih letih postati številka ena na svetu med namiznimi in prenosnimi računalniki. V ta namen namerava vložiti v razvoj 1,5 % celotnega prihodka, to je kar dvakrat več od povprečja v panogi. Poleg tega so že prve analize stanja po prevzemu pokazale, da je še precej prostora za zmanjšanje stroškov proizvodnje, tudi z izkoristkom cenejše delovne sile na Kitajskem. Tekmeci so najbrž lahko precej zaskrbljeni.
Številni z dvermi opremljeni ponudniki storitev omogočajo "enkratno prijavo" (SSI, Single Sign-In). S SAML (Security Assertion Markup Language) gremo lahko korak naprej in omogočimo "enkratno prijavo" (SSO, Single Sign-On) na več spletnih mest.
Potreba po standardiziranem načinu prikaza vektorske grafike na spletnih straneh je iz dneva v dan večja, ustrezen standard, SVG (Scalable Vector Graphics), pa je bil pri organizaciji W3C potrjen že davnega januarja 2003. Ne le za grafikone in logotipe, vektorska grafika je ključna za upodobitev naprednejših uporabniških vmesnikov in prenos zahtevnejših namenskih programov v splet. Hkrati zaradi silno kompaktne oblike v zapisu XML (ki jo je mogoče tudi učinkovito in neopazno stisniti pred prenosom po omrežju) tudi varčuje z omrežnimi zmogljivostmi. Bitne slike so namreč silno potratne, hkrati pa ne omogočajo zveznega povečevanja (ali krčenja) ob ohranjanju kakovosti.
Arhiv
Po letih
Po kategorijah
Po avtorjih