Članki

Vsi članki iz tiskane izdaje Monitorja, razvrščeni padajoče po datumu vnosa. Brskate lahko tudi po rubrikah/kategorijah, kot so zakoličeni v reviji, ali pa se zakopljete v članke priljubljenega avtorja. Ali pa preskočite v arhiv.

  • Pro et contra

    Kot kaže, bo treba prej ali slej popustiti in svoje fotografije in video posnetke preselili »v oblak«. O tem me prepričujeta vsaj Facebook in Google, če zaenkrat ignoriram množico drugih. Kakšno je vaše mnenje, komu naj bolj zaupam?

    Objavljeno: 28.3.2017 | Kategorija: Na zveziveč
  • Geste namesto pritiskov

    Dotik je osrednji del uporabniškega vmesnika sodobnih telefonov. Čeprav določene akcije izvajamo z drsenjem prsta po zaslonu, jih večina še vedno uboga zgolj pritisk. Z naslednjimi nekaj aplikacijami na izbrani telefon z mobilnim operacijskim sistemom Android v ospredje upravljanja naprave postavimo geste.

    Objavljeno: 28.3.2017 | Kategorija: Mobilnoveč
  • Novosti v brskalniški deželi

    Od zadnjega velikega testa brskalnikov je minilo poltretje leto, kar je za ta segment programske opreme zelo veliko. Internetne tehnologije sodijo med najhitreje razvijajoča se področja, zato si oglejmo, kakšne novosti so pripravili izdelovalci velikih in kje svoje niše iščejo pisci manjših brskalnikov. Svet je danes precej drugačen kot leta 2014.

    Objavljeno: 28.3.2017 | Kategorija: Dosjeveč
  • Bodo fotoaparati izumrli?

    Fotografi se lahko skrivamo za kakovostjo, visoko občutljivostjo, izmenljivimi objektivi, a danes se le še manjši delež fotografij naredi s fotoaparati, levji delež so prevzeli pametni telefoni.

    Objavljeno: 28.3.2017 | Kategorija: Fokusveč
  • Digitalni tanki na naših mejnih prehodih

    Ko človek pomisli na kibernetsko vojskovanje, se mu pred očmi najverjetneje izrišejo podobe ameriške filmske industrije. Zamaskirani posamezniki za prenosniki besno tipkajo in ob pritisku na tipko ENTER kamera preskoči na eksplozijo jedrske elektrarne na drugem koncu sveta.

    Objavljeno: 28.3.2017 | Kategorija: Monitor Proveč
  • Izolirano ni nedostopno

    Stari računalniški pregovor pravi, da je vsak računalnik, ki je kakorkoli povezan v internet ali druga omrežja, ranljiv in da je mogoče z zadostnimi sredstvi vdreti vanj. Od tod bi lahko sklepali, da velja tudi obrnjeno – če računalnik ni nikamor povezan, je varen. Raziskovalni koncepti in praktične izvedbe napadov dokazujejo, da to sploh ne drži. Edini stoodstotno neprebojen računalnik je ugasnjen.

    Objavljeno: 28.3.2017 | Kategorija: Nove tehnologijeveč
  • Namiznik, sestavi se!

    Klasični namizni računalnik je zadnja leta v nemilosti: po eni strani ga nadomeščajo prenosniki, ki so ga po zmogljivosti dosegli in celo presegli, poleg tega pa na njem, seveda, lahko delamo kjerkoli. Na drugi strani za osnovna opravila, kot je brskanje po spletu, zadostuje že mobilnik. Kljub temu se včasih velikim (in ne tako velikim) škatlam vendarle ne moremo odpovedati.

    Objavljeno: 28.3.2017 | Kategorija: Dosjeveč
  • ARM ne spi na lovorikah

    Nekatere stvari tudi v ponorelem modernem svetu ostajajo enake. Izdelovalci mobilnih telefonov vsako leto prenovijo svoje modele. Preberemo lahko, da v njih tiktakajo procesorji najrazličnejših znamk: Apple, Samsung, Mediatek, Qualcomm, Huawei … Toda ti so si bolj podobni, kot kažejo njihova imena. Vsi uporabljajo arhitekturo ARM, ki ostaja stalnica v mobilnem svetu in na katero Intel še vedno ni našel odgovora.

    Objavljeno: 28.3.2017 | Kategorija: Nove tehnologijeveč
  • Prezgodaj preminuli oče superračunalnikov

    Seymour Cray v računalniškem svetu velja za očeta superračunalnikov, saj je bil arhitekt te vrste računalnikov, ki so v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja veljali za najhitrejše na svetu. Žal je leta 1996 preminil v prometni nesreči in področje superračunalnikov je ostalo brez vrste odličnih zamisli in predvsem potrebnih inovacij, ki bi jih obudile v prakso. Kljub temu bo ime Cray za vekomaj z velikimi črkami (in računalniki) zapisano v računalniško zgodovino.

    Objavljeno: 28.3.2017 | Kategorija: Na zveziveč
  • Tudi pri nas smo super

    Dvakrat na leto izide posodobljena lestvica 500 najhitrejših superračunalnikov na svetu, na kateri žal ni nobenega slovenskega predstavnika. A to ne pomeni, da v Sloveniji sploh nimamo ali ne uporabljamo superračunalnikov. Imamo jih kar nekaj in z njimi večinoma znanstveniki rešujejo vrsto zanimivih problemov, le razdrobljeni so po vsej državi. Ogledali smo si, kako so zgrajeni superračunalniki in katere imamo v Sloveniji.

    Objavljeno: 25.4.2017 | Kategorija: Dosjeveč
ph