Ameriški prodajni gigant Target je bil sredi decembra tarča velikega hekerskega napada, v katerem so napadalci ukradli osebne podatke čez sto milijonov strank. Sedaj pa je glavni izvršni direktor v intervjuju za CNBC izjavil, da sicer še ne vedo točno, zakaj in kako je prišlo do vdora, a da so že našli zlonamerno kodo na prodajnih terminalih.
Septembra smo poročali, da je varnostno podjetje RSA svojim strankam odsvetovalo uporabo enega izmed svojih šifrirnih algoritmov, ker obstoji resna nevarnost, da je ameriška Agencija za nacionalno varnost (NSA) vanj vstavila stranska vrata za prisluškovanje.
Izraelski raziskovalci so predstavili študijo, s katero dokazujejo, da se da s prisluškovanjem zvoka, ki ga oddajajo današnji procesorji, do neke mere razbrati kaj se v procesorju dogaja.
Za zagotavljanje anonimnosti v spletu je trenutno najboljša rešitev Tor, omrežje strežnikov, ki so med seboj povezani s šifrirano povezavo. Edward Snowden sicer pravi, da ima NSA možnost identificirati posameznike v tem omrežju, pa tudi sicer so organi pregona včasih presenetljivo učinkoviti na tem področju, toda načeloma velja, da je uporabnike, ki se skrivajo za Torom zelo težko izslediti. Razen, če so površni.
Medtem, ko večina velikih ponudnikov za zdaj zgolj javno protestira proti vohunjenju ameriške agencije NSA, Yahoo kot prvi napoveduje konkretne ukrepe. Prva dama interne družbe Marissa Meyer je napovedala, da bo Yahoo v vseh svojih spletnih storitvah podatkovne prenose šifriral in kot privzet način uporabe.
Microsoft in Facebook že ponujata tako imenovane bug bounty programe, s katerimi nagrajujeta vsako odkrito ranljivost v svojih izdelkih. Sedaj pa sta se odločila, da bosta s skupnimi močmi nastopila za izboljšanje varnosti interneta. Ustanovila sta natečaj HackerOne, kjer nagrajujeta iskalce ranljivosti v vsej programski opremi, ki poganja internet.
Kako se najučinkoviteje zaščititi pred vdori v sisteme in virusi? Za res pomembne industrijske sisteme je odgovor res enostaven – ne smete jih povezati v internet ali lokalno omrežje niti nanje priključevati prenosnih nosilcev podatkov. Računalniški virusi, v nasprotju z začetniškim prepričanjem nepoznavalcev, ne letijo po zraku. In tudi okužbe se v skrajnem primeru pozdravi s formatiranjem. Virusi se pač ne morejo skriti pod stopnice. Pa se res ne morejo?
Izraelska vojska se sooča s sodobno grožnjo. Pred mesecem dni je bila zaradi hekerskega napada zaprta cesta okoli mesta Haifa. Trojanski konj je prevzel nadzor nad cestnim varnostnim sistemom. Napadalci so z njegovo pomočjo dva dni zaustavljali promet po mili volji. Strokovnjaki sicer pravijo, da napad ni bil organiziran, zato ga niso pripisali vojaški dejavnosti sovražne države Iran. Dogodek, ki je v tretjem največjem mestu v državi povzročil nemalo kaosa, vseeno vzbuja skrb. Poznavalci se bojijo, da prihaja nova era sodobnega vojskovanja. Prihodnje tarče znajo precej bolj boleti, zato pozivajo k večji zaščiti računalniških sistemov in vsesplošni zavednosti, kje po novem preži nevarnost.
Applove mobilne naprave z operacijskim sistemom iOS in njihovi namizni računalniki z Mac OS X lahko med seboj komunicirajo s sporočili prek protokola iMessage, ki na mobilnih napravah predstavlja brezplačno alternativo klasičnim sporočilom SMS, MMS in podobnim. Protokol je sicer zaprt in lastniški, a Apple je doslej zagotavljal, da je varen. Izrecno so zapisali, da nekaterih podatkov, med njimi vsebine pogovorov, ne morejo posredovati tretjim osebami (torej niti organom pregona), ker je komunikacija šifrirana. Izkazalo se je, da to ni res.
Omrežje Tor je postavljeno z izključno enim namenom: z anonimnostjo. Promet od uporabnika v internet in nazaj se preusmerja prek kupa anonimnih strežnikov po celem svetu, ki delujejo kakor plasti čebule (od tod tudi ime The Onion Router), zato bi moral biti v teoriji anonimen. Novi dokumenti iz NSA, ki jih po Snowdnu objavlja Guardian, pa kažejo precejšnje uspehe, ki jih žanje NSA pri deanonimiziranju uporabnikov Tora. Storitev ni tako varna, kot smo verjeli.