Teme - google

  • Disk v oblaku

    Oblačne storitve so že dolgo na jeziku raznih promotorjev računalniške industrije. Že ob njihovem "izumu" so vsi vedeli, da bodo naslednja velika stvar. Resnici na ljubo, so bili začetki bolj klavrni. K neuporabnosti prvih oblačnih storitev so veliko prispevale neustrezne internetne povezave, a še večjo škodo so jim zaudale slabo zamišljene aplikacije, ki so bile same sebi namen, zato smo jih uporabniki sprva bolj tipali. Z razmahom spletnih shramb se je vse spremenilo.

    Objavljeno: 26.6.2012 | Kategorija: Dosjeveč
  • Pripomočki za samozaposlene

    Ko mali podjetnik prvič obuje "privatniške" čevlje, ne ve, kaj ga čaka. Pojma nima, kako napisati račun, voditi knjige, odvajati davke in plačevati prispevke. Ker se spozna na svoj posel, je prepričan, da bo to dovolj. Posledice zmotnega mišljenja skušajo omiliti najeti računovodje in spletni pripomočki za male podjetnike.

    Objavljeno: 26.6.2012 | Kategorija: Dosjeveč
  • Vsak v svojem oblaku

    Dropbox je prvi, četudi precej na tiho, osvojil uporabnike po vsem svetu z brezplačnim prostorom v oblaku, pa čeprav je za prgišče evrov ponudil manj kot tipičen USB ključek. Nato je prišel Apple z iCloudom, zdaj se je zganil tudi Google z Drivom. Microsoft je obenem potrdil, da bo SkyDrive postal pomemben člen naslednjega rodu Oken. V vsega nekaj tednih so se nato odzvali še številni drugi in danes skoraj ne najdemo večje družbe, ki ne bi snovala take ali drugačne, toda lastne oblike pomnilniškega prostora v oblaku. Vsaj delček obvezno brezplačnega. Zakaj? Mar je taka konkurenca res potrebna? Ne, toda prepričati uporabnika, da zaupa podatke prav določeni storitvi, je šele začetek. Le kdo bi selil podatke iz oblaka v oblak, ko zmanjka prostora in bo treba plačati zanj? Čim več imate (brezplačnih vsebin), tem večja je verjetnost, da boste ostali za vselej z njimi.

    Objavljeno: 26.6.2012 | Kategorija: Tehnomanijaveč
  • Iz oblakov na dlan

    Pisarna v oblaku je presenetljivo uporabna tudi na mobilnih napravah. Oglejmo si nekaj možnosti rabe skupka storitev Google Apps na mobilnih napravah s sistemom Android.

    Objavljeno: 29.5.2012 | Kategorija: Nasvetiveč
  • Prehajanje med oblaki

    S pohodom Dropboxa in drugih oblačnih shramb smo si hitro ustvarili več računov, kjer imamo shranjene datoteke. Doslej je bilo treba za prenos datotek med različnimi shrambami kot vmesno postajo uporabljati prostor na računalniku, Otixo pa vse postori v spletnem brskalniku.

    Objavljeno: 29.5.2012 | Kategorija: Preizkusiveč
  • Otresimo se slabih spletnih navad

    Slabe spletne navade nas večkrat privedejo v take in drugačne težave. Pripravili smo deset nasvetov, kako postati preprosto boljši kiberščak in si izboljšati spletno izkušnjo.

    Objavljeno: 16.5.2012 13:32 | Kategorija: Nasvetiveč
  • Varni povsod

    Varnost povezave med uporabnikom in spletno stranjo je že leta urejena s pomočjo varne povezave HTTPS. Številne znane in tudi manj znane spletne strani uporabljajo varne povezave HTTPS predvsem, ko so v igri občutljivi podatki. Značilni zgled so spletne prodajalne, elektronsko bančništvo ipd.

    Objavljeno: 20.4.2012 | Kategorija: Nasvetiveč
  • Ustavimo Google in Facebook!

    Splet postaja družaben in s tem vse bolj javen. Vedno več je ponudnikov brezplačnih storitev, ki pa brez finančnih prihodkov pač ne morejo živeti v nedogled. Nekateri svoj poslovni model še iščejo, drugi pa so ga že našli.

    Objavljeno: 20.4.2012 | Kategorija: Nasvetiveč
  • Od kod Googlu denar?

    Že kar urbana legenda je, da se Google malone utaplja v denarju (zadnje čase je pri tem še hujši Apple, a pustimo zdaj to). Pa vendar, ali je komu jasno, od kod mu ves ta denar??

    Objavljeno: 27.3.2012 | Kategorija: Mnenjaveč
  • Menjava vodilne platforme

    Ob branju zadnjih poslovnih rezultatov družbe Intel bi lahko brez težav zatrdili, da je s to družbo vse v najlepšem redu. Letni promet 54 milijard dolarjev, čisti dobiček 12,9 milijarde. Sami rekordi. Toda vodstvo družbe najbrž kljub vsemu zaskrbljeno zre v prihodnost. Ultrabookom, ki naj bi oživili zanimanje za PC platformo, nekako ne uspe poleteti, vsaj ne tako močno kot izdelkom družb Apple in Google. Še bolj skrb vzbujajoče novice pa prihajajo z Daljnega vzhoda, kjer se izdelovalci računalnikov vse bolj pritožujejo nad cenami in zdaj že javno pozivajo družbo Intel, pa tudi AMD, naj znižata cene. Več kot očitno je, da je ARM s svojo strategijo tisti, ki žanje v zadnjem času največji uspeh. Kolikšna je resnična razlika v cenah sestavnih delov v velikih količinah, ne ve nihče, saj so dobro varovana skrivnost. Ali se res lahko zgodi, da bi bil Intel ob prestol? Po dolgih desetletjih prevlade se zdi, da je kaj takega prav zdaj najbolj mogoče.

    Objavljeno: 27.3.2012 | Kategorija: Tehnomanijaveč