Digitalizacija omogoča podjetjem lažje načrtovanje in porabo resursov

Brdo, 24. november: »Zeleni prehod in digitalizacijo, torej dvojni prehod smo tudi na GZS opredelili kot največjo prioriteto, ker je to odgovor na negotove okoliščine, kakršnim smo priča danes, in način za dvig dodane vrednosti« je v uvodnem nagovoru na konferenci GoDigital danes na Brdu pri Kranju poudarila Vesna Nahtigal, izvršna direktorica GZS za industrijsko politiko. Pete največje in  neodvisne poslovne konference na področju digitalizacije v Sloveniji, ki jo organizirajo Združenje za Informatiko in telekomunikacije pri GZS, v sodelovanju z IKT Horizontalno mrežo in DIH Slovenije, se je udeležilo več kot 300 predstavnikov gospodarstva, ministrstev, raziskovalnih institucij in študentov.

Gospodarska zbornica Slovenije je že maja letos ustanovila gospodarski strateški svet za digitalizacijo. Njegov namen je oblikovati stališča in rešitve, ki bodo kažipot odločevalcem. »Tehnologije kot so internet stvari, računalništvo v oblaku in podobno bodo pomagale gospodarstvu pri zelenem prehodu in pri uvajanju tehnoloških rešitev, ki bodo bolj prijazne do okolja, energetsko varčne in poslovno bolj učinkovite, kar dokazujejo primeri dobre prakse na današnji konferenci«, je izpostavil Nenad Šutanovac, direktor Združenja za informatiko in telekomunikacije pri GZS. Marko Koprivc, državni sekretar v Službi vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je dodal, da se tudi Evropska unija zaveda pomen zelenega prehoda in digitalizacije, ki bo gonilo razvoja v naslednjem desetletju. Zato tem področjem namenja izdatna sredstva. Samo iz sklada za kohezijske politike bo imela Slovenija na razpolago tri milijarde evrov in več kot polovico teh sredstev bomo namenili za raziskave in razvoj, digitalizacijo, za razvoj malih in srednjih podjetij, za obnovljive vire energije, prilagajanje na podnebne spremembe in podobno, je povedal Koprivc. Generalni direktor Direktorata za internacionalizacijo, podjetništvo in tehnologijo pri gospodarskem ministrstvu Jernej Salecl k temu dodaja: »Energetska kriza nam postavlja nove izzive in obnovljivi viri pomenijo za celotno Evropo pot do energetske samozadostnosti. Krožno gospodarstvo in snovna učinkovitost sta gonilo dodane vrednosti.«

Industrija v Sloveniji in Evropi nasploh se danes ne ukvarja več s tem, kako poceni izdelati materiale, ampak uvaja tehnološke rešitve, ki so energetsko bolj učinkovite in prijazne do okolja. Vendar industrija potrebuje nove tehnologije, ki bodo digitalno podprte. Ob tem nastajajo tudi nove vrste delovnih mest, ki danes še ne obstajajo in za katera bodo potrebne spretnosti, ki jih še nimamo, smo lahko slišali na okrogli mizi. »Slovenska podjetja so dobro kapitalsko in tehnološko opremljena, zato tudi sedanja energetska kriza ne bo imela tako velikega vpliva. Je pa slovenska industrija precej tradicionalna z vidika vpliva proizvodnje na okolje. Izziv je tudi, kako uvesti digitalizacijo v ta podjetja, ki imajo precej izrazito hierarhično strukturo vodenja«, se je vprašala Neda Dokuzov iz Direktorata za internacionalizacijo, podjetništvo in tehnologijo, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Članica sekcije mladih pri Združenju Manager in pooblaščenka uprave Mladinske knjige Petra Wagner je kot pomanjkljivost slovenskega gospodarstva izpostavila pomanjkanja znanja in  kompetenc. To so po njenem mnenju ozka grla, ki upočasnjujejo digitalizacijo. Katja Mohar Bastar, direktorica Digitalnega inovacijskega stičišča Slovenije je kot primer dobre prakse pri  izpostavila primer vavčerjev, ki jih je izkoristilo približno deset odstotkov srednjih in malih podjetij in si tako pomagali na poti digitalizacije. Pogreša pa večjo vlogo države, ki bi morala postaviti jasno strategijo in merljive cilje. »V zadnjem obdobju samo rešujemo krize, kar je razumljivo, vendar se premalo ukvarjamo z razvojem in premalo sodelujemo med seboj, kar je nujno potrebno, da bomo pripravljeni na prihodnje krize. Kot država in kot gospodarstvo moramo imeti vizijo« je poudaril Igor Zorko, podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije. Bart Stegeman, slovenski orkestrator za krožno gospodarstvo in transformacijo vrednostnih verig v organizaciji EIT Climate-KIC pa je spomnil, da je prvi korak v krožno gospodarstvo zmanjševanje vsega, kar delamo, torej manj premikanja, manj proizvodnje, manj potrošnje, manj onesnaževanja. Zavedanje na tem področju je še vedno na nizki ravni, pravi, ampak digitalna transformacija je lahko v pomoč, ker omogoča lažje načrtovanje in porabo resursov.

Organizatorji konference so letos prvič izvedli razpis za nagrado za najboljši digitalni projekt v Sloveniji. Prejeli so 17 prijav in komisija je izbrala tri finaliste: LED LUKS d.o.o., proizvajalec svetil, je razvil interaktivni 3D konfigurator, ki je nameščen na njihovi spletni strani in omogoča prijazno in enostavno uporabniško izkušnjo; SRC Infonet d.o.o. je komisijo prepričalo s projektom Elektronski temperaturno-terapevtski list za klinično obravnavo pacienta, ki je bil uveden v bolnišnici Topolšica; Adria Dom d.o.o. pa s projektom Sprotno usmerjanje delavcev na montažni liniji s kombinacijo digitalnega dvojčka in umetne inteligence. Zmagovalec je podjetje Adria Dom s sistemom, ki na podlagi analiz natančno ugotovi, koliko časa so trajale določene operacije, kateri delavci so jih izvajali, natančno zasedenost posameznih delavcev, podatke o manjkajočem materialu in nepopolnih tehničnih risbah, poročila o odpravljenih  ter neodpravljenih napakah in zastojih. S tem so učinkovitost proizvodnega sistema v zadnjih dveh letih povečali za 30 odstotkov. »Z vključevanjem ljudi smo dvigovali tudi njihovo zavzetost in odpornost na spremembe. Vitka kultura, ki je pogoj za uspešno implementacijo digitalizacije, je naša najpomembnejša konkurenčna prednost, ki se konkretno odraža v finančnih rezultatih podjetja, še posebej v dodani vrednosti na zaposlenega, ki je glede na našo dejavnost enkrat višja,« je izpostavila direktorica Adria Doma Marta Kelvišar.

Komisija je podelila tudi posebne nagrade. Eles d.o.o. je prejel nagrado za inovativnost na področju celovite prenove poslovnih procesov, Mega M d.o.o. za inovativnost na področju trajnostne mobilnosti, Optifarm d.o.o. za inovacije na področju povezljivosti podatkov.