Telekomovi grehi iz 90 let prejšnjega stoletja prihajajo ponovno na plano. Ob ustanovitvi SIOLa leta 1996 je Telekom Slovenije SIOLu aktivno pomagal pri uveljavljanju na trgu interneta, izdatno ga je financiral iz izrednih dobičkov telefonije, omogočil mu je brezplačno reklamo na telefonskih računih in telefonskih karticah, predvsem pa je izvajal aktivno diskriminacijo med SIOLom in SIOLu konkurenčnimi ponudniki interneta. Urad za varstvo konkurence je v tistem času izdal dve odločbi, v prvi leta 1997 je ugotavljal, da je Telekom zlorabljal monopolni položaj, ker je samo SIOLu (in ARNESu) omogočil uporabo cenejše številke za dostop do interneta, ne pa tudi K2.netu in Quantomu, ki sta to izrecno zahtevala. V drugi odločbi leta 2000 pa je UVK ugotovil, da je Telekom zlorabljal monopolni položaj, ker je samo SIOLu omogočil sodelovanje v ISDN paketih z njegovimi CD-ROMi. V pri zadevi se je Telekom izgovarjal, da nima tehničnih možnosti, v drugi pa, da nima poslovnega interesa. Medtem ko je druga odločba UVK po devetih letih postopka končno doživela epilog na Ustavnem sodišču, ki je potrdilo, da Telekom ne sme diskriminirati konkurence, pa četudi gre pri tem za njegovo lastno poslovno enoto oziroma hčerinsko družbo, pa pri prvi odločbi ni šlo tako "gladko".