• Korejski recept

    Korea Telecom Corp. je največji telekomunikacijski operater Republike Koreje v večinski lasti države (71,2 %). Novica o načrtovani rasti dobička za 65 % bi bila zelo spodbudna, če ne bi poznali njihovih razlogov za optimizem. Glavni vzrok za dobre napovedi je po besedah vodilnih množično odpuščanje delavcev. V obdobju lanske recesije (najhujše v zadnjih petih desetletjih) so število delavcev (58 tisoč) zmanjšali za 11 %, še desetina pa bo dobila odpoved v prvi polovici letošnjega leta. To še ni vse: medtem ko drugod po svetu telekomunikacijske tarife večinoma hitro padajo (v Hong Kongu se promocijske cene mednarodnih pogovorov v nekatere države začnejo že pri 9 tolarjih na minuto), Korejci napovedujejo podražitve kot pomemben vir rasti dobička. Upajmo le, da nam ne bodo za zgled.

    Objavljeno: 25.2.1999
  • Pobuda za razvoj ali zaščito interesov?

    Skupina ameriških proizvajalcev računalniške opreme (med njimi so Intel, Compaq, Microsoft in Gateway) in krajevnih telekomunikacijskih operaterjev je oblastem predlagala načela za odpiranje trga hitrih dostopov v internet za gospodinjstva. Obravnavali so tudi vpliv takih sprememb na obstoječo telefonsko infrastrukturo. Večina ameriških gospodinjstev nima dostopa do tovrstnih storitev, čeprav je zanimanje zanje veliko. Osnovna ovira na katero ponudniki naletijo, je nepripravljenost krajevnih telekomunikacijskih operaterjev za medsebojno sodelovanje. Nacionalni operaterji pa ocenjujejo, da skušajo pod krinko razvoja dostopa v internet krajevni operaterji ohraniti ključno vlogo v svojih varovanih krajevnih območjih.

    Objavljeno: 25.2.1999
  • Skandinavske navade

    Skoraj vsak drugi prebivalec skandinavskih držav uporablja internet in ta podatek jih uvršča krepko pred Angleže, Nizozemce ali Irce, od katerih ga uporablja le tretjina. Za primerjavo povejmo, da je uporabnik interneta vsak četrti Francoz ali Belgijec ter vsak peti Nemec, Španec ali Italijan. Švedska in Danska sta (poleg Nemčije) edini evropski državi, v katerih uporaba interneta doma presega službeno uporabo. Skoraj polovica Fincev (45 %) dostopa v internet vsakodnevno in zato ne preseneča, da je prav tam elektronsko bančništvo najbolj razvito. Uporablja ga slaba polovica tamkajšnjih domačih uporabnikov interneta, kar krepko presega evropsko povprečje, ki znaša slabo šestino prebivalstva. Finska in Švedska imata prav tako visok delež uporabnikov mobilne telefonije (skoraj 50 %).

    Objavljeno: 25.2.1999
  • Novi evropski satelitski operater

    Europe*Star Ltd. s sedežem v Londonu je novi evropski satelitski operater. Ustanovila sta ga francoski proizvajalec telekomunikacijske opreme in ponudnik storitev Alcatel ter ameriški proizvajalec satelitov in ponudnik storitev Loral Space & Communications. Nova družba bo imela dva satelita. Ponudba telekomunikacijskih storitev bo obsegala video prenose, dostop v internet in satelitski prenos podatkov strankam v Evropi, na Srednjem Vzhodu, v Indiji, jugovzhodni Aziji in južni Afriki. Nova družba je tudi član Loralovega globalnega zavezništva (eden izmed članov je tudi Orion), ki je do sedaj pokrivalo Severno in Južno Ameriko. Izstrelitev prvega satelita Europe*Star 1 je načrtovana za poletje leta 2000, sestrski satelit pa se mu bo pridružil na geostacionarni orbitalni legi 45° vzhodno dve leti zatem. Prav ta lega naj bi jim omogočila istočasno pokrivanje celotne Evrope in največjega dela Azije. Ocenjeni skupni stroški vključno s stroški obeh izstrelitev zanašajo pol milijarde dolarjev. Alcatel in Loral sta prav tako že prej potrdila sodelovanje s skupnimi naložbami v razvoj hitrega satelitskega dostopa v internet ter prenosa podatkov.

    Objavljeno: 25.2.1999
  • Sodelovanje nemškega in francoskega Telekoma

    Nemški in francoski Telekom sta že pred časom sklenila drug drugemu prodati 2 % delnic, da bi skupaj nastopila pri razvoju in ponudbi skupnih storitev na tretjih trgih. France Telecom je prodal svoj dvoodstotni delež Nemcem za skoraj 8 milijard francoskih frankov (okrog 2,4 milijarde mark), za enak delež nemškega Telekoma pa so plačali 8,2 milijarde frankov (okrog 2,5 milijarde mark). Njun naslednji korak je skupni ameriški center ThinkOne, ki bo združil njuna do sedaj ločena ameriška raziskovalna in razvojna centra. Trideset zaposlenih (število naj bi se v kratkem podvojilo) v centru ThinkOne bo raziskovalo internetne tehnologije, storitve za prenos podatkov in multimedije ter mobilno telefonijo.

    Objavljeno: 25.2.1999
  • Drugi hrvaški koncesionar GSM

    Hrvaško GSM omrežje CRONET ni več monopolist. Na lanskem razpisu za drugega koncesionarja GSM je zmagal VIP-Net, ki je v večinski lasti hrvaških podjetij (Večernji list, INGRA in Hrvatska poštanska banka, skupaj 51 %), največji posamezni lastnik (30 %) pa je avstrijski operater GSM Mobilkom Austria. Preostalih 19 % je last ameriškega podjetja Western Wireless International. Mobilkom ima velike načrte za Hrvaško, zlasti ker jim podobne koncesije v Sloveniji ni uspelo dobiti. Napovedujejo občutno nižje cene od CRONET-a ter ugodnejšo ponudbo naročniških razmerij, toda CRONET je že nekaj mesecev nazaj odgovoril z novimi znižanimi večernimi (25 %) in nočnimi (50 %) tarifami, razširjeno osnovno ponudbo in nekajmesečno oprostitvijo naročnine za nove uporabnike. Več bo seveda jasno, ko bo VIP-Net začel obratovati.

    Objavljeno: 25.2.1999
  • Nižje cene predplačanega telefoniranja v Nemčiji

    E-Plus je tretji največji nemški operater mobilne telefonije. Da bi privabil čimveč novih uporabnikov, se je odločil znižati cene predplačane telefonije za kupce paketov, ki zajemajo od 15 do 1000 minut mesečnega pogovora. Ti bodo za klice v fiksno nemško omrežje v času visoke tarife plačali zgolj 0,33 marke namesto dosedanje 1,19 marke. Za minuto domačega klica zunaj omenjenih paketov bo treba odšteti med 39 in 99 pfeningov. Druga dva operaterja (Deutsche Telekom in Mannesmann) predplačane telefonije ne bosta toliko pocenila.

    Objavljeno: 25.2.1999
  • Standardizacija tretjega rodu GSM-ov

    Skupina predvsem evropskih in azijskih telekomunikacijskih operaterjev se bo dejavno priključila prizadevanjem proizvajalcev terminalske opreme in mednarodnih organizacij za standardiziranje tretjega rodu mobilnih komunikacijskih sistemov. V skupini so France Telecom Mobiles, Deutsche Telekom MobilNet GmbH, Nissan Motor Co. Ltd., Japan Telecom Co. Ltd., NTT Mobile Communications Network Inc., Telia Mobile AB, Telecom Italia Mobile SpA, Singapore Telecom Mobile Ptc. Ltd, Sonera Ltd. in SmarTone Mobile Communications. Njihov cilj je ustanoviti svetovno platformo mobilne tehnologije, ki bo temeljila na enotnem tehnološkem standardu, ob tem pa bodo podpirali prizadevanja Mednarodnega združenja telekomunikacij (International Telecommunications Union, ITU) v skladu z lani sprejetim standardom IMT-2000 (International Mobile Telecoms-2000). Operaterji si prav tako želijo, da ITU nadaljuje z načrtovanimi postopki za objavo parametrov za tehnologije radijskega prenosa. Podrobne specifikacije naj bi objavili decembra letos, saj je tudi na tem področju treba zmanjšati število tehnologij in jih čim bolj standardizirati.

    Objavljeno: 25.2.1999
  • Iridiumovi pozivniki pod blagovno znamko ITU

    Iridium je predstavil satelitske pozivnike (pager), ki lahko kjerkoli po svetu sprejmejo numerična (do 20 številk) in tekstualna sporočila (do 200 znakov). Tako kot satelitski telefoni Iridium imajo tudi vsi novi pozivniki blagovno znamko ITU (Mednarodnega telekomunikacijskega združenja), kar omogoča njihovo uporabo v vseh državah brez omejitev.

    Objavljeno: 24.2.1999
  • Gates meri na britansko televizijo

    Westminster Cable šteje za najbolj ugledno britansko kabelsko televizijsko omrežje, saj pokriva najstrožje središče britanskega glavnega mesta. British Telecom, ki je nekoč upravljal 7 od skupaj 30 britanskih kabelskih omrežij je obdržal le dve (Westminster Cable in Milton Keynes Cable), ki pa ju sedaj prodaja, da bi ustanovil interaktiven televizijski program za nakup na daljavo (home shopping) in bančništvo. Program naj bi izvajali v sodelovanju z medijsko hišo British Sky Broadcasting. Kot najresnejši ponudnik za nakup pa se pojavlja prav Bill Gates, ki tako očitno želi vstopiti v britanski medijski prostor pri glavnih vratih.

    Objavljeno: 24.2.1999
  • Nokia 800Xi

    Nokia se z novim monitorjem 800Xi pridružuje vse večji skupini 18-palčnih monitorjev LCD, ki so namenjeni predvsem zahtevnejšim uporabnikom. Z uporabo novega tipa zaslona LCD s hitrim odzivom (Super Fine TFT) je 800Xi primeren tudi za prikaz hitro gibljivih slik, kot so video posnetki in igre, hkrati pa nudi velik zorni kot, ki znaša kar 170 stopinj v obeh smereh. Monitor 800Xi ima kontrastno razmerje 200:1, dosega pa ločljivost 1280 x 1024 in 24-bitno barvno globino. Na zaslonu je posebna prevleka Safety Plex, ki omogoča nespremenjeno sliko tudi v težkih delovnih okoliščinah (prah, vlaga, maščobe), obenem pa omogoča čiščenje zaslona brez bojazni pred poškodbami. Zato ima 800Xi triletno garancijo.

    Objavljeno: 23.2.1999
  • Citrix Metaframe SKU

    Podjetje Citrix pripravlja novo različico dodatka Metaframe za terminalsko različico operacijskega sistema Windows NT Server 4.0, ki bo namenjena predvsem za uporabo okolja Windows prek interneta. Izdelek se bo najbrž imenoval Metaframe SKU, izkoriščal pa bo novo Microsoftovo licenčno možnost Internet Connector, ki omogoča terminalsko rabo okolja Windows tudi anonimnim uporabnikom in uporabnikom zunaj krajevnega omrežja. Z novim Citrixovim odjemalcem bo tako mogoče dostopati do delovne površine in programov kar prek spletnega brskalnika, kar bo precej olajšalo rabo. Tako bo mogoče okenske namenske programe odpreti javnosti, recimo za vnos ali iskanje podatkov.

    Objavljeno: 23.2.1999
  • Intel in PictureTel za hitrejši sprejem videokonferenc

    Videokonferenčni sistemi so že dalj časa na tržišču, vendar zaradi visokih cen in nezdružljivosti med sistemi doslej niso imeli večjega tržnega uspeha. To naj bi se kmalu spremenilo, saj sta Intel in PictureTel sklenila dogovor o strateškem sodelovanju in skupnem razvoju izdelkov. Po dogovoru bosta proizvajalca do leta 2000 pripravila skupno strojno zasnovo, s čimer bosta znižala stroške proizvodnje in zagotovila večjo združljivost. Dogovor predvideva tudi poslovno sodelovanje pri prodaji obstoječih izdelkov.

    Objavljeno: 23.2.1999
  • Kai's Photo Soap 2

    Nižanje cen digitalnih fotoaparatov in namiznih optičnih bralnikov je zelo povečalo prodajo programov za obdelavo fotografij. Podjetje Metacreations se je na to odzvalo z drugo različico programa Kai's Photo Soap, ki omogoča še lažjo obdelavo in popravljanje digitalnih fotografij. Največ novosti je povezanih s pripravo slik za rabo v spletu. Soap lahko v enem koraku pripravi spletne slike, z uporabo pretočnega zapisa Metastream pa lahko slike preslikamo na kocko 3D, ki jo nato v spletnem brskalniku vrtimo in z uporabo tehnologije Metastream slike gledamo iz različnih kotov. Program zna izdelati tudi interaktivno predstavitev niza slik in jo lahko samodejno pošlje na izbrani elektronski naslov. V predstavitve lahko vključimo tudi druge grafične vsebine in besedilo. Poleg orodij za spreminjanje in čiščenje fotografij ima Soap 2 vgrajen tudi modul za organizacijo fotografij v albume, kjer jim lahko dodamo ključne besede. Program je na voljo za računalnike Macintosh in Windows, cena pa je 50 ameriških dolarjev.

    Objavljeno: 23.2.1999
  • Izboljšana podpora za gruče z Windows NT

    Microsoft je izdal izboljšano različico programskega modula za povezavo strežnikov Windows NT Server 4.0 Enterprise Edition v računalniške gruče.

    Objavljeno: 23.2.1999
  • NEC MobilePro 770

    Podjetje NEC je predstavilo novi žepni računalnik z okoljem Windows CE. Model MobilePro 770 je logično nadaljevanje sedanjega modela MobilePro 750, le da je od tega zmogljivejši, tanjši in lažji. Kakor doslej računalnik poganja procesor NEC VR4121, glavni pomnilnik je velik 32 MB, pomnilnik ROM z namenskimi programi pa kar 24 MB. V primerjavi z drugimi žepnimi računalniki je MobilePro 770 nekoliko večji in težji (24 x 13 x 2,7 cm, 760 gramov), vendar ima zato tipkovnico skoraj normalnih mer in velik 8,1-palčni zaslon z ločljivostjo 640 x 240 pik. Novi model ima vgrajen tudi izhod VGA, s katerim lahko sliko prikazujemo na navadnem monitorju VGA, recimo pri predstavitvah.

    Objavljeno: 19.2.1999
  • Skupni standard za enote DVD

    Razprtije med ponudniki glede optičnih nosilcev prihodnosti in več različnih standardov slabo vplivajo na prodajo novih izdelkov. Zato so se januarja skoraj vsi proizvajalci sestali na formalnem sestanku združenja OSTA (Optical Storage Technology Association), da bi sprejeli vsaj delni kompromis. Cilj je sprejetje specifikacije DVD Read Compatibility Specification, ki bi zagotavljala združljivost pri branju različnih optičnih nosilcev, tudi če so za zapisovanje uporabljeni različni sistemi. Take enote DVD naj bi znale brati nosilce CD Audio, CD-ROM, CD-R, CD-RW, DVD-ROM, DVD-R in oba doslej nezdružljiva zapisa, DVD-RAM in DVD+RW. Po mnenju tržnih analitikov je standardizacija nujna, saj se tržišče na novo tehnologijo ne odziva tako, kakor so pričakovali. Družba Dataquest je nedavno napovedala znižanje pričakovanj za leto 2001 in s predvidenih 17 milijonov zapisljivih enot DVD oceno zmanjšala na 1,9 milijonov.

    Objavljeno: 19.2.1999
  • BocaVision ST2001

    Podjetje Boca Research je na razstavi Consumer Electronics Show (CES) v Las Vegasu prikazalo računalniški sistem BocaVision ST2001, ki združuje internetni sprejemnik, omrežni računalnik in predvajalnik za filme na nosilcih DVD. BocaVision ST2001, ki bo v prodajo prišel pred poletjem, bo na voljo v več različicah s cenami med 500 in 1000 dolarji. Naprava temelji na programski opremi Enhanced TV za omrežne računalnike podjetja NCI, za upravljanje pa skrbi poseben program TV Navigator, ki optimalizira prikaz spletnih strani na televizijskem zaslonu. BocaVision ST2001 temelji na procesorju Cyrix MediaGX z vodilom PCI, 8 do 64 MB RAM, Flash RAM pomnilnikom od 2 do 8 MB in enoto DVD-ROM z odkodirnikom za MPEG-2 posnetke Sigma Design.

    Objavljeno: 19.2.1999
  • Cobalt Cube 2

    Podjetje Cobalt meni, da je lahko postavitev intraneta zelo preprosta in tudi poceni. Nedavno so predstavili drugi rod spletnih mikrostrežnikov, ki so precej manjši in preprostejši za rabo kakor navadni računalniki. Cobalt Cube 2 je majhna modra škatla, ki temelji na 250 MHz procesorju RISC, 16 MB RAM in 3,2 GB disku. Na voljo so tudi zmogljivejše različice z večjim pomnilnikom in diskom. Cube 2 ima vgrajen tudi vmesnik SCSI za priključitev dodatnih diskov in dva omrežna vmesnika Ethernet s hitrostjo 10/100 Mb/s ter zaporedni vmesnik, na katerega lahko priključimo zunanji modem in ga v omrežju uporabljamo kot priložnostni usmerjevalnik ali most do interneta. Cobalt Qube 2 uporablja operacijski sistem Linux 2.0 (jedro 2.0.34), spletni strežnik Apache 1.3, sistem za elektronsko pošto Sendmail 8.8.8, orodja za pripravo spletnih strani in podporo za dostop do datotek s strani računalnikov Windows ali Macintosh. Celotno namestitev in upravljanje strežnika opravljamo prek spletnega brskalnika, celo nadgradnje operacijskega sistema. Cena strežnikov Cobalt Cube 2 se v ZDA prične pri 1000 dolarjih.

    Objavljeno: 19.2.1999
  • Drumbeat 2000

    Podjetje Elemental je predstavilo novo različico spletnega urejevalnika Drumbeat, s čimer so odgovorili na nove izdelke tekmecev, predstavljene v zadnjih mesecih. Nova različica Drumbeat 2000 ima čarovnike za povezavo spletnih strani s podatkovnimi strežniki, nove komponente za podporo namenskih programov na strežniški strani (COM in ASP), podporo za VBscript in niz novih predlog za hitro pripravo spletnega strežnika. S čarovniki hitro pripravimo uporabniški vmesnik ciljnega spletnega strežnika. Strani, narejene z Drumbeatom, lahko samodejno ugotovijo različico ciljnega brskalnika in poskrbijo za prikaz ustrezne strani. S čarovnikom DataForm Wizard lahko hitro pripravimo vnosne obrazce, v katerih program sam predlaga postavitev, zato za pripravo interaktivnih strani sploh ne potrebujemo kodiranja. Močno je izboljšan tudi modul za nadzor spletnih strežnikov in za vodenje sredstev, kot so spletne strani, slike in drugi spletni gradniki. Cena paketa Drumbeat 2000 je 400 dolarjev.

    Objavljeno: 19.2.1999
  • Philips Nino 200

    Philips je na januarskem sejmu Consumer Electronics Show v Las Vegasu razkril del načrtov za ročne računalnike Nino. Že kmalu bo v prodajo prišla nekoliko šibkejša, predvsem pa cenejša različica Philips Nino 200. Za okrog 300 ameriških dolarjev bo kupec dobil Nina z barvnim ohišjem, 75-megaherčnim procesorjem MIPS in zaslonom z ločljivostjo 240 x 320 pik. Novi model bo za 25 % cenejši od dosedanjega modela Nino 300. Pred poletjem pa bo Philips predstavil tudi povsem nov model, ki se bo odlikoval predvsem po zaslonu z večjo ločljivostjo in barvami. Barvni Nino bo predstavljen sočasno z novo različico operacijskega sistema Windows CE za ročne računalnike, ki ga razvijajo pod delovnim imenom Wyvern.

    Objavljeno: 16.2.1999
  • Micron NetFrame 9200

    Nedavna predstavitev novega rodu procesorjev Intel Pentium II Xeon je spodbudila proizvajalce strežnikov k predstavitvi novih strežnikov, pretežno na zgornjem zmogljivostnem koncu. Eden takih je tudi najnovejši Micronov strežnik NetFrame 9200, ki lahko vsebuje do štiri 450 MHz procesorje Pentium II Xeon in do 2 MB drugoravenski predpomnilnik. Poleg tega ima strežnik še precej novosti, ki povečujejo prepustnost podatkov in zanesljivost delovanja.

    Objavljeno: 16.2.1999
  • Celeron in Pentium II 366 za prenosnike

    Po najavi novosti za namizne računalnike, delovne postaje in strežnike so pri Intelu konec januarja predstavili tudi nove procesorje za prenosne računalnike. Novosti sta kar dve. Dosedanjim Pentiumom II se zdaj pridružujeta še 333 in 366 MHz različici. Poleg večje hitrosti prinašata tudi nekaj novosti, kot sta združitev procesorja in drugostopenjskega predpomnilnika na isti substrat (15 % manjša porabe energije) ter drugačno obliko ohišja BGA (Ball Grid Array), ki zavzema manj prostora (v višino le okrog 2,5 mm). Kmalu bosta v novem ohišju na voljo tudi dosedanji izvedbi, ki bosta nosili oznako 266PE in 300PE. Vsi procesorji imajo vgrajen 256 KB drugostopenjski predpomnilnik. Prvič pa v prenosnike prihajajo procesorji Celeron in sicer v izvedbah z 266 in 300 MHz. Kakor novi Pentiumi II za prenosnike ima tudi tovrstni Celeron novo ohišje BGA, le da je predpomnilnik le 128 KB. Poleg procesorja so pri Intelu predstavili tudi nov, poenostavljen nabor veznih čipov 440DX, ki je namenjen specifično za rabo z novim prenosniškim Celeronom. Oba dela naj bi omogočala izdelavo še cenejših prenosnikov, najbrž tudi takih s ceno pod 1000 dolarjev. Celeroni za prenosne računalnike stanejo 106 (266 MHz) ali 187 dolarjev (300 MHz). Pentium II 333 stane 465, 366 MHz pa 696 dolarjev.

    Objavljeno: 16.2.1999
  • Fenomen Amazon.com

    Največja spletna knjigarna Amazon.com še vedno raste z neverjetno hitrostjo, vendar kljub temu ne ustvarijo skoraj nič dobička, temveč celo izgubo. V zadnjem četrtletju so prodali za rekordnih 250 milijonov dolarjev blaga, celoletni promet pa je le tri leta in pol po ustanovitvi presegel milijardo dolarjev. Samo v decembru so pridobili milijon novih kupcev in razposlali čez 7,5 milijonov pošiljk. Toda velik uspeh so dosegli predvsem z nizkimi zaslužki na enoto izdelka, kar komaj pokriva stroške. Kljub rekordnemu letu so delnice podjetja padle zaradi napovedi o minimalnem zaslužku ali celo izgubi. Tržni analitiki zato menijo, da bo za podjetje zelo pomembno letošnje prvo četrtletje, ki bo ali potrdilo zaupanje delničarjev ali sprožilo širšo prodajo in padec delnic.

    Objavljeno: 16.2.1999
  • Procesorji v pomoč elektronskemu trgovanju

    Intel namerava v novi rod procesorjev Pentium III vgrajevati posebno serijsko številko, ki bo edinstvena za vsak primerek in bo omogočala prepoznavo posameznega računalnika in uporabnika, še posebej pri delu in transakcijah v internetu, na primer v elektronskem trgovanju. Poleg serijske številke naj bi novi procesorji imeli tudi generator slučajnih številk, ki za osnovo uporablja termični šum v računalniku in s tem nudi resnično slučajno izbiro številk. Generator naj bi uporabili kot temelj za šifriranje podatkov pri elektronskih transakcijah in drugih varnostno občutljivih opravilih.

    Objavljeno: 16.2.1999
  • Delovne postaje Silicon Graphics 320 in 540 z Windows NT

    Silicon Graphics je po dolgih mesecih ugibanj predstavil novo družino delovnih postaj, ki prvič v zgodovini podjetja uporablja procesorje Intel in operacijski sistem Windows NT. V njej sta trenutno dva modela, 320 in 540, predstavlja pa dopolnilo in ne zamenjavo za dosedanje delovne postaje s procesorji MIPS in operacijskim sistemom IRIX. Skladno s slovesom vodilnega ponudnika grafičnih delovnih postaj pa se pri podjetju niso zadovoljili zgolj s posnemanjem drugih proizvajalcev PC-jev, temveč so v nove izdelke vgradili številne pomembne novosti, ki jih bodo ločile od tekmecev. Najpomembnejše so novi grafični podsistem, arhitektura z imenom Integated Visual Computing (IVC) ter njeno jedro, grafični procesor Cobalt. IVC odpravlja ozko grlo med računalnikom in grafičnim podsistemom, saj podatke med sistemskim pomnilnikom in grafičnim procesorjem prenaša s 3,2 GB/s, povezava z drugimi podsistemi V/I pa deluje s 1,6 GB/s. IVC je 6-krat hitrejši od vmesnika AGP in 12-krat od vmesnika PCI, med drugim pa s so tem odpravili potrebo za namenskim grafičnim pomnilnikom, grafični procesor pa s tem podpira do 900 MB sistemskega pomnilnika za grafične potrebe. Nove delovne postaje podpirajo grafične ločljivosti z 32-bitno globino barv do ločljivosti 1920 x 1200 pik, obenem pa tudi ločljivost 1600 x 1024, ki jo nudi Silicon Graphicsov predhodno predstavljeni 17-palčni digitalni monitor LCD SW-1600. Z vsem skupaj model 320 dosega rekordno hitrost pri delu z grafiko 2D in 3D. Pri preizkusu Viewperf CDRS dosega indeks 200, Winstone 99 Hi-End prikaže vrednost 29, Winbench 99 Hi-End pa 310. Arhitektura IVC vsebuje tudi dve 64-bitni vodili PCI, tako da lahko ločijo promet med hitrimi pomnilniškimi napravami od drugih, počasnejših enot. Novi vmesnik je tudi dovolj zmogljiv, da zagotavlja dovolj veliko prepustnost za obdelavo dveh vzporednih video tokov brez kompresije podatkov. Delovne postaje so opremljene z vhodom in izhodom video (PAL in NTSC), poleg tega pa tudi z dvema digitalnima vmesnikoma IEEE-1394, ki omogočata priključitev na digitalne video naprave. Kot dodatek je na voljo tudi video podsistem za priključitev profesionalnih digitalnih video naprav. V računalnike so vgrajeni še zvočna kartica, 100 MB/s omrežna kartica in vmesniki USB. Silicon Graphicsovi računalniki so bili od vedno znani tudi po svoji oblikovni podobi in nove delovne postaje niso izjema. Ohišje je zelo ovalen stolp modre barve, ki ustreza najnovejši Intelovi specifikaciji za ohišje delovnih postaj WTX. Poleg računalnika SGI ponuja tipkovnico z vmesnikom USB, na katero priključimo miško, v ta namen pa so tudi napisali poseben gonilnik, ki omogoča uporabo v okolju Windows NT (za druge naprave USB bo treba počakati na Windows 2000).

    Objavljeno: 12.2.1999
  • IBM, Intel, Microsoft in Sun z dobrimi poslovnimi rezultati

    Število prodanih računalnikov in drugih računalniških izdelkov še vedno močno narašča, še posebej pri velikih proizvajalcih. IBM je zadnje četrtletje 1998 zaključil s čistim prihodkom v višini skoraj 2,3 milijarde dolarjev, kar je za 17 % bolje kakor v letu 1997. Rekordna je bila tudi celotna prodaja, ki je prinesla kar 25,1 milijard dolarjev, 6 % več kakor v letu 1997.

    Objavljeno: 12.2.1999
  • Apple z novimi iMaci in PowerMaci G3

    Apple je novosti za leto 1999 prikazal že nekaj dni po novem letu, z njimi pa so razveselili obiskovalce razstave MacWorld Expo v San Franciscu. Ker se računalnik za domačo rabo iMac odlično prodaja, so se odločili, da bodo kovali železo, dokler je vroče. Sedanjemu modelu se je tako pridružil še nekoliko zmogljivejši iMac, ki ima hitrejši 266 MHz procesor PowerPC G3 (doslej 233 MHz) in večji disk (6 GB). Poleg tega je novi iMac na voljo v petih novih svežih barvah: jagodni, limonasti, borovničevi, grozdni in v barvi mandarine. Cena je enaka kakor pri dosedanjem modelu (v ZDA 1200 dolarjev), temu pa so ceno znižali na 1050 dolarjev. Še večja novost pa je povsem prenovljena družina računalnikov PowerMac G3, ki prvič uporablja nove procesorje PowerPC z bakrenimi povezavami. S tem so povečali hitrost delovanja, ki zdaj dosega 400 MHz, tako da so to najhitrejši Macintoshi doslej. Med novostmi so še novi grafični pospeševalnik ATI Rage 128, 100 Mb/s omrežna kartica Ethernet, vmesnik IEEE-1394 (Firewire) in vmesniki USB, vse na osnovni plošči. Sistemsko vodilo je odslej 100 MHz, pomnilnik pa lahko razširimo do 1 GB. Na voljo so tri 64 bitna 33-megaherčna vodila PCI ter eno 32-bitno 66-megaherčno, namenjeno grafičnim karticam. Novi računalniki PowerMac G3 so prepoznavni že na prvi pogled, saj imajo mini stolpi podobne zaobljene poteze in prosojno plastiko kakor računalnik iMac.

    Objavljeno: 12.2.1999
  • Iomega pokupila ostanek Syquesta

    Potem ko je podjetje Syquest novembra objavilo bankrot, so se mnogi spraševali o njegovi prihodnosti. Del zgodbe je zdaj znan. Za borih 9,5 milijonov dolarjev je Syquestov nekdaj glavni tekmec Iomega kupil nepremičnine, intelektualno lastnino in celotno zalogo izdelkov. Obenem so objavili, da izdelkov Syquest ne nameravajo prodajati ali razvijati, odrekli pa so se tudi podpori za dosedanje izdelke. Te naj bi še naprej opravljal Syquest, ki bo morda celo nadaljeval z odprodajo zaloge. Tržni analitiki poudarjajo, da je propad Syquesta najboljši dokaz, da je tržišče izmenljivih diskov blizu zgornje meje rasti, zato je bila združitev med proizvajalci neizbežna.

    Objavljeno: 12.2.1999
  • Microsoft preveč zaračunal kupcem

    Po navedbah ameriških organizacij za zaščito potrošnikov The Consumer Federation of America (CFA), Media Access Project in U.S. Public Interest Research Group je Microsoft v preteklih treh letih kupcem zaračunal kar za 10 milijard dolarjev previsoke cene, brez ustreznega ukrepanja pa lahko v naslednjih dveh letih na enak način prisluži dodatnih 15 milijard več, kakor bi bilo primerno. Tako naj bi za okrog 250 milijonov računalnikov zaračunali med 35 in 45 dolarji preveč na sistem. Po trditvah predstavnikov omenjenih organizacij je v preteklih letih za operacijske sisteme računal več in ponujal manj kakor je to sicer običajno drugod v računalništvu. Medtem ko se je v enakem obdobju zmogljivost strojne opreme povečala za desetkrat, so se cene znižale za tretjino ali polovico. Pri programski opremi pa ni tako. Po podatkih v poročilu so cene ostale pretežno nespremenjene, obenem pa je dobiček na enoto izdelka Microsofta zrasel iz 25 % v letu 1996 na 37 % v večjem delu leta 1998. V primerjavi z drugimi proizvajalci programske opreme so zaslužki za tri- do petkrat boljši. Raziskava je bila opravljena po tem, ko je ameriško pravosodno ministrstvo (DOJ) podalo tožbo proti monopolnemu delovanju podjetja Microsoft. Čeprav še ni znano, ali bo DOJ uporabil podatke iz poročila, avtorji menijo, da je kazen v višini 10 milijard dolarjev primerna in celo minimalna za popravilo storjenega.

    Objavljeno: 12.2.1999
 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji