Umetna inteligenca bo ustvarila toliko delovnih mest, kot jih bo zaprla
Revizijska hiša PricewaterhouseCoopers (PwC) je nedavno objavila zanimivo poročilo, po katerem naj bi umetna inteligenca v naslednjih 20 letih ustvarila vsaj toliko delovnih mest, kot jih bo zaprla zaradi avtomatizacije procesov. Seveda pa bodo znotraj gospodarstva branže, ki bodo na račun tega izgubile, druge pa pridobile.
Analitiki so sicer precej razdvojeni glede napovedi vpliva razvoja umetne inteligence, bodisi v obliki pametnih storitev, kot tudi robotov in pametnih strojev. PwC denimo meni, da so povsem enake dileme imeli prav v vsaki industrijski revoluciji, ki se je odvijala v preteklosti, vendar so nove tehnologije vselej prinesle nove priložnosti.
Avtomatizacija z umetno inteligenco naj pri temu ne bi bila izjema, saj bodo prihranki povečali prihodke in s tem nov cikel porabe, morda usmerjen v druge smeri, kot danes. Pesimisti pa opozarjajo, da je v primeru umetne inteligence vendarle nekaj drugače. Če so v preteklih industrijskih revolucijah bila prizadeta predvsem proizvodna delovna mesta, se so umetno inteligenco ogrožena tudi intelektualna.
PwC je na primeru trga delovne sile v Veliki Britaniji naredil svojevrstno napoved, ki pa bo najbrž v dobršni meri držala tudi drugod po svetu. Do leta 2037 naj bi tako po opravljeni raziskavi umetna inteligenca odpravil 7 milijonov delovnih mest. Toda v istem obdobju naj bi jih ustvarila 7,2 milijona, torej plus v višini okoli 200.000 delovnih mest.
Zanimiva pa je predvsem napoved prerazporeditve delovnih mest, ki bodo pri tem pridobila in tistih, ki bodo izgubila. Največi padec bo umetna inteligenca povzročila proizvodnji, ki se bo skrčila za četrtino delovnih mest. Ne preseneča tudi, da se bo zmanjšalo popraševanje po nekaterih delovnih mestih v gradbeništvu, trgovini in logistiki. Nekoliko bolj preseneča, da bo precej izgubljenih delovnih mest v finančnem in zavarovalniškem sektorju, pa tudi v javni upravi.
Največ bodo z umetno inteligenco ali zaradi nje pridobili v zdravstvu, sledijo pa znanstveni in tehnični sektor, komunikacije, zanimivo pa tudi turizem in šolstvo. Torej vsi segmenti, ki so bolj usmerjeni k višji kvaliteti življenja, kot pa v proizvode in s tem povezane dejavnosti.
