Oglas
Objavljeno: 19.8.2025

Slovensko superračunalništvo za umetno inteligenco

Jan Jona Javoršek, Florian Klauser, Institut »Jožef Stefan«

Tehnološke inovacije z zvenečimi ter­mini često lepo odmevajo v medi­jih, a pogosto je to le brenčanje mo­dne muhe. Zanimanje za umetno inteligen­co ne bo tako minljivo, saj jo je pohod genera­tivnih modelov trdno postavil v srčiko razvoj­nih, tehnoloških, upravnih, uporabniško-vme­sniških in umetniško-ustvarjalnih temeljev so­dobne družbe.

Da bodo naši raziskovalci ter razvijalci no­vih tehnologij imeli dovolj dobra orodja za vse bolj zahtevne tehnološke in kompetenčne iz­zive, ki jih prinaša vzpon umetne inteligence, v skupnem evropskem raziskovalnem prosto­ru postavljamo številne tovarne umetne inte­ligence. Eno takšnih vzpostavljamo tudi v Slo­veniji. Projekt bo vključeval številne podporne mehanizme za svetovanje in pomoč uporab­nikom ter izobraževalne aktivnosti, njegovo jedro pa predstavlja vzpostavitev novega su­perračunalnika, zasnovanega posebej za nalo­ge umetne inteligence.

Razvoj velikih jezikovnih modelov predsta­vlja nekaj dodatnih izzivov za današnje su­perračunalnike. Med temi izstopa predvsem količina podatkov, ki jih je treba zbrati, uredi­ti in organizirati v enote za učenje nevronske­ga modela. Ta potem skozi več plasti kodiranja in dekodiranja prilagaja uteži svojih sinaps in tako lahko za poljubne vnose jezikovnih ele­mentov izračuna verjetnost naslednjega jezi­kovnega elementa oziroma zaporedja besed.

Superračunalnik Vega

Sodobne generacije grafičnih pospeše­valnikov so močno optimizirane za računske operacije, ki jih zahteva programska oprema za strojno učenje. Ker matrične operacije za to uporabo ne zahtevajo velike natančnosti, novi procesorji večino svojih kapacitet namenjajo krajšim reprezentacijam števil: namesto 64 bi­tov se jih uporabi le 8 ali manj. Tako lahko iz­vedejo mnogo več operacij v danem času.

Za umetno inteligenco prilagojeni super­računalniki so opremljeni tudi s tenzorskimi in nevronskimi procesnimi enotami. Te so po­sebej prilagojene za matrične operacije z več­dimenzionalnimi vektorji (tenzorji) z majhno energetsko porabo, ki jih potrebujemo za de­jansko uporabo danega modela, a se pogosto uporabljajo tudi za šifriranje, obdelavo slikov­no-zvočnih materialov in podobno.

Zaradi velike količine podatkov je treba za­gotoviti tudi visokozmogljiv datotečni sistem, ki dandanes navadno temelji na kombinacij pred kratkim zelo napredovalih tehnologij ra­čunanja v oblaku in vse večjimi kapacitetami hitrih naprav flash.

Novi slovenski superračunalnik, prilagojen nalogam umetne inteligence, bodo v okvi­ru projekta Slovenska tovarna umetne inteli­gence (SLAIF) vzpostavili IZUM, Arnes in Insti­tut »Jožef Stefan«. Nahajal se bo v novem po­datkovnem centru Arnesa pri Dravskih elek­trarnah, kar bo omogočilo energetsko učin­kovito napajanje sistema. V projektu neposre­dno sodeluje deset partnerjev: Institut »Jožef Stefan«, Univerza v Ljubljani, Univerza v Mari­boru, Univerza v Novi Gorici, IZUM, Arnes, Uni­verza na Primorskem, Fakulteta za informacij­ske študije Novo mesto, Gospodarska zborni­ca Slovenije in Tehnološki park Ljubljana.

Novi slovenski superračunalnik, ki bo poganjal tovarno umetne inteligence, bo nameščen v Arnesovem podatkovnem centru na območju Dravskih elektrarn v Mariboru.

Za razvijanje in uporabo umetne inteligen­ce za raziskovalne, administrativne ali poslov­ne namene ni treba čakati na vzpostavitev no­vega superračunalnika. Sistem Vega že prilaga­jamo za uporabo v kontekstu tovarne umetne inteligence, ki bo omogočila hitrejši dostop, lažje poganjanje delotokov za gradnjo, anali­zo, dograjevanje in uporabo modelov ter pred­vsem učinkovit in bogat ekosistem ekspertov, ki bodo omogočali raziskovalcem in podjetni­kom dostop do novih tehnologij. Slovensko nacionalno superračunalniško omrežje (SLING) kot del projekta EuroCC2 s superračunalniki v Mariboru (IZUM), Ljubljani (Arnes in IJS) in Novi Gorici (Arctur) nudi dostop do superračunalni­ških storitev, podpore in izobraževanja, upo­rabnikom pa tudi pomaga pridobiti dostop do velikih sistemov evropske iniciatve EuroHPC. Uporabnikom so na voljo brezplačna izobraže­vanja in svetovanja. V okviru projekta razisko­valci in podjetja lahko izvedejo tudi proof-of­-concept in se tako podajo na pot inovacij ob pomoči umetne inteligence in superračunalni­štva. Več informacij na: www.sling.si

Projekt EuroCC2 financira Evropsko Skupno podjetje za evropsko visokozmogljivo raču­nalništvo (JU) v okviru sporazuma o dodelitvi sredstev št. 101101903. JU podpirajo EU-pro­gram Digitalna Evropa, Nemčija, Bolgarija, Av­strija, Hrvaška, Ciper, Češka republika, Danska, Estonija, Finska, Grčija, Madžarska, Irska, Itali­ja, Litva, Latvija, Poljska, Portugalska, Romuni­ja, Slovenija, Španija, Švedska, Francija, Nizo­zemska, Belgija, Luksemburg, Slovaška, Nor­veška, Turčija, Republika Severna Makedonija, Islandija, Črna gora in Srbija. Delovanje Naci­onalnega kompetenčnega centra SLING sofi­nancira Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije.

Več novic

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

Najbolj brano

  • Starlinkovi sateliti padajo na Zemljo

    Kot v obrabljeni frazi je Starlink tudi v resnici upokojil že več satelitov, kot so jih druga podjetja sploh izstrelila. Vsak dan na Zemljo pade kakšen, kar ni malo. Že marca letos smo poročali, da je Starlink deorbitiral 865 satelitov, še dobrih tristo pa jih je bilo na seznamu. Trend se nadaljuje.

    Objavljeno: 13.10.2025 05:00
  • Telefone nam bodo prodajali še brez kablov

    ​​Sony je s svojim novim modelom pametnega telefona Xperia 10 VII dvignil precej prahu.

    Objavljeno: 9.10.2025 14:00
  • Miške so lahko tudi prisluškovalne naprave!

    Mikrofoni ne počno nič drugega kot zaznavajo potovanje zvočnih valov po mediju, ki je običajno zrak. A na enak način se zvok širi tudi po trdninah, kar ni le znanstvenofantastični način prisluškovanja. Raziskovalci s kalifornijske univerze v Irvinu so pokazali, da lahko tudi zmogljive igričarske miške delujejo kot prisluškovalna naprava.

    Objavljeno: 8.10.2025 05:00
  • Nizozemska prisilno prevzela kitajsko tovarno čipov

    Nizozemska je z izjemno kontroverzno in neobičajno potezo prevzela nadzor nad podjetjem Nexperia, ki je bilo v kitajski lasti. Ministrstvo za gospodarstvo je uporabilo zakon o dostopnosti izdelkov in ocenilo, da je vodenje podjetja resno zgrešeno, to pa ima posledice za dostopnost čipov, ki so ključna dobrina za državo in Evropo.

    Objavljeno: 14.10.2025 07:00
  • Windows 11 ne bo možno namestiti brez interneta in spletnega profila

    Ni skrivnost, da Microsoft resnično motijo namestitve in uporaba Windows brez spletnih profilov. Že doslej so takšno, lokalno uporabo oteževali, sedaj pa so naredili še korak naprej. V novi testni verziji Windows 11 so onemogočili vse znane načine za izogibanje spletnemu profilu.

    Objavljeno: 8.10.2025 07:00
  • AMD bo dobavljal čipe za OpenAI, slednji bo kupil desetino AMD-ja

    AMD in Open sta sklenila strateško partnerstvo, v katerem bo imel OpenAI možnost kupiti 10 odstotkov podjetja AMD. Na borzi so AMD-jeve delnice nemudoma pridobile 25 odstotkov vrednosti, s čimer se je tržna kapitalizacija podjetja povzpela 335 milijard dolarjev.

    Objavljeno: 7.10.2025 07:00
 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji