Slovensko superračunalništvo za umetno inteligenco
Jan Jona Javoršek, Florian Klauser, Institut »Jožef Stefan«
Tehnološke inovacije z zvenečimi termini često lepo odmevajo v medijih, a pogosto je to le brenčanje modne muhe. Zanimanje za umetno inteligenco ne bo tako minljivo, saj jo je pohod generativnih modelov trdno postavil v srčiko razvojnih, tehnoloških, upravnih, uporabniško-vmesniških in umetniško-ustvarjalnih temeljev sodobne družbe.
Da bodo naši raziskovalci ter razvijalci novih tehnologij imeli dovolj dobra orodja za vse bolj zahtevne tehnološke in kompetenčne izzive, ki jih prinaša vzpon umetne inteligence, v skupnem evropskem raziskovalnem prostoru postavljamo številne tovarne umetne inteligence. Eno takšnih vzpostavljamo tudi v Sloveniji. Projekt bo vključeval številne podporne mehanizme za svetovanje in pomoč uporabnikom ter izobraževalne aktivnosti, njegovo jedro pa predstavlja vzpostavitev novega superračunalnika, zasnovanega posebej za naloge umetne inteligence.
Razvoj velikih jezikovnih modelov predstavlja nekaj dodatnih izzivov za današnje superračunalnike. Med temi izstopa predvsem količina podatkov, ki jih je treba zbrati, urediti in organizirati v enote za učenje nevronskega modela. Ta potem skozi več plasti kodiranja in dekodiranja prilagaja uteži svojih sinaps in tako lahko za poljubne vnose jezikovnih elementov izračuna verjetnost naslednjega jezikovnega elementa oziroma zaporedja besed.
Superračunalnik Vega
Sodobne generacije grafičnih pospeševalnikov so močno optimizirane za računske operacije, ki jih zahteva programska oprema za strojno učenje. Ker matrične operacije za to uporabo ne zahtevajo velike natančnosti, novi procesorji večino svojih kapacitet namenjajo krajšim reprezentacijam števil: namesto 64 bitov se jih uporabi le 8 ali manj. Tako lahko izvedejo mnogo več operacij v danem času.
Za umetno inteligenco prilagojeni superračunalniki so opremljeni tudi s tenzorskimi in nevronskimi procesnimi enotami. Te so posebej prilagojene za matrične operacije z večdimenzionalnimi vektorji (tenzorji) z majhno energetsko porabo, ki jih potrebujemo za dejansko uporabo danega modela, a se pogosto uporabljajo tudi za šifriranje, obdelavo slikovno-zvočnih materialov in podobno.
Zaradi velike količine podatkov je treba zagotoviti tudi visokozmogljiv datotečni sistem, ki dandanes navadno temelji na kombinacij pred kratkim zelo napredovalih tehnologij računanja v oblaku in vse večjimi kapacitetami hitrih naprav flash.
Novi slovenski superračunalnik, prilagojen nalogam umetne inteligence, bodo v okviru projekta Slovenska tovarna umetne inteligence (SLAIF) vzpostavili IZUM, Arnes in Institut »Jožef Stefan«. Nahajal se bo v novem podatkovnem centru Arnesa pri Dravskih elektrarnah, kar bo omogočilo energetsko učinkovito napajanje sistema. V projektu neposredno sodeluje deset partnerjev: Institut »Jožef Stefan«, Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru, Univerza v Novi Gorici, IZUM, Arnes, Univerza na Primorskem, Fakulteta za informacijske študije Novo mesto, Gospodarska zbornica Slovenije in Tehnološki park Ljubljana.
Novi slovenski superračunalnik, ki bo poganjal tovarno umetne inteligence, bo nameščen v Arnesovem podatkovnem centru na območju Dravskih elektrarn v Mariboru.
Za razvijanje in uporabo umetne inteligence za raziskovalne, administrativne ali poslovne namene ni treba čakati na vzpostavitev novega superračunalnika. Sistem Vega že prilagajamo za uporabo v kontekstu tovarne umetne inteligence, ki bo omogočila hitrejši dostop, lažje poganjanje delotokov za gradnjo, analizo, dograjevanje in uporabo modelov ter predvsem učinkovit in bogat ekosistem ekspertov, ki bodo omogočali raziskovalcem in podjetnikom dostop do novih tehnologij. Slovensko nacionalno superračunalniško omrežje (SLING) kot del projekta EuroCC2 s superračunalniki v Mariboru (IZUM), Ljubljani (Arnes in IJS) in Novi Gorici (Arctur) nudi dostop do superračunalniških storitev, podpore in izobraževanja, uporabnikom pa tudi pomaga pridobiti dostop do velikih sistemov evropske iniciatve EuroHPC. Uporabnikom so na voljo brezplačna izobraževanja in svetovanja. V okviru projekta raziskovalci in podjetja lahko izvedejo tudi proof-of-concept in se tako podajo na pot inovacij ob pomoči umetne inteligence in superračunalništva. Več informacij na: www.sling.si
Projekt EuroCC2 financira Evropsko Skupno podjetje za evropsko visokozmogljivo računalništvo (JU) v okviru sporazuma o dodelitvi sredstev št. 101101903. JU podpirajo EU-program Digitalna Evropa, Nemčija, Bolgarija, Avstrija, Hrvaška, Ciper, Češka republika, Danska, Estonija, Finska, Grčija, Madžarska, Irska, Italija, Litva, Latvija, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovenija, Španija, Švedska, Francija, Nizozemska, Belgija, Luksemburg, Slovaška, Norveška, Turčija, Republika Severna Makedonija, Islandija, Črna gora in Srbija. Delovanje Nacionalnega kompetenčnega centra SLING sofinancira Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije.